Page 26 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 26
pollen
B b
B
BB Bb
pistil
b
Bb bb
Slika 2.1: Segregacija alelov pri samooprašitvi graha, ki je heterozigot za barvo cveta
Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Mendelian_inheritance#/media/File:Punnett_square_mendel
_flowers.svg.
regor Mendel je preučeval osnove dedovanja in že postavil temelje za ra-
zumevanje dedovanja. Pri grahu je opazoval dedovanje sedmih znakov, ki
Gse kažejo v dveh lastnostih: obliki ploda (ravna, nagubana) in barvi cveta
(roza, bela). Za vsak znak je najprej vzgojil čiste linije, kar je dosegel s samoopra-
ševanjem rastlin, npr., pelod belega cveta je nanesel na pestič istega cveta, pe-
lod roza cveta je nanesel na pestič istega cveta. V naslednji generaciji je med se-
boj križal dve čisti liniji tako, da je pelod belega cveta nanesel na pestič roza cveta,
pelod roza cveta pa na pestič belega cveta. Rezultat so bili potomci z roza cveto-
vi (prva filialna generacija – F1). To ga je napeljalo na hipotezo, da je bela recesiv-
na, roza pa dominantna lastnost cveta. Nadalje ga je zanimalo, ali potomci F1 no-
sijo lastnosti »recesivnega« starša, zato je potomce F1 samooprašil. Rezultat so bili
potomci (druge filialne generacije – F2) z roza in belimi cvetovi v številčnem raz-
merju 3 : 1. Iz tega opažanja je postavil načelo segregacije: rastline imajo za vsak
znak dve obliki zapisa (dva alela), potomec od vsakega od staršev dobi po enega
od teh dveh alelov (Slika 2.1).
1. Mendlov zakon dedovanja ali zakon segregacije: Mendel je odkril, da se vsak znak
deduje po dveh »elementih«, ki ju danes imenujemo alela. Diploidni organizmi
imajo torej za vsak znak dve obliki gena (dva alela, npr. Bb), ki se med formaci-
jo spolnih celic (gamet) naključno ločita. Vsaka spolna celica tako dobi po en alel.
Potomec od vsakega od staršev tako dobi po enega od teh dveh alelov (npr. B od
očeta in b od mame).
2. Mendlov zakon dominantnosti in recesivnosti: Če je vsaj en alel dominanten,
bo potomec fenotipsko izražal »lastnost dominantnega alela«. Recesivni zna-
26
