Page 23 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

uvod

razmerje spolov, mimikrija, dominanca itd. Leta 1935 je objavil tudi knjigo The De-
sign of Experiments, po kateri se še danes ravnamo pri eksperimentalnem delu. Sir
Fisher je vsekakor eden najpomembnejših mislecev, ki je postavil temelje moder-
ne evolucijske sinteze.
V obdobju po 2. svetovni vojni so se vrstila odkritja genetike na molekularni rav-
ni. O. Avery (1877–1955), C. M. MacLeod (1909–1972) in M. McCarty (1911–2005) so s po-
skusi na bakterijah pokazali, da dedni material ni zapisan v proteinih, ampak v mo-
lekuli DNK, ki gradi gene in kromosome. Leta 1950 so Rosalind Franklin (1920–1958),
Francis Crick (1916–2004) in James Watson (1928–) odkrili tridimenzionalno zgrad-
bo DNK, kot jo poznamo danes. Leta 1960 so odkrili mRNK; leta 1961 genetski kod,
leta 1970 reverzno transkriptazo; leta1973 rekombinantno DNK, leta 1977 Sangerje-
vo tehniko za sekvenciranje DNK, leta 1983 verižno reakcijo s polimerazo (PCR) itd.
Hkrati s spoznavanjem zakonov dedovanja in genetike se je razvijalo tudi področ-
je vedenjske genetike. Leta 1938 je Calvin S. Hall (1909–1985) objavil knjigo The In-
heritance of Emotionality, ki se ukvarja, kot pove ime, z dedovanjem čustvenosti.
Leta 1951 izšla knjiga The Genetics of Behavior se ukvarja predvsem z dednost-
jo temperamenta. Hall je uvedel vedenjske poskuse, med drugim tudi poskuse
»open-field«, ki se jih poslužujemo še danes. Uvedel je termin psihogenetika. Na
področju psihogenetike je poskušal odgovoriti na štiri vprašanja:
1. Ali je vedenje dedno?
2. Kateri in koliko genetskih faktorjev je vključenih v izražanje vedenja?
3. Kje na kromosomih so geni, ki vplivajo na vedenje?
4. Kako geni vplivajo na izražanje vedenja?
Leta 1960 sta John L. Fuller (1910–1992) in William R. Thompson (1923/1924–1979) ob-
javila knjigo Behavior Genetics, ki velja za prvi učbenik na področju vedenjske ge-
netike. Theodosius Grygorovych Dobzhansky (1900–1975) je leta 1970 izdal knjigo
Genetics of the Evolutionary Process. Leta 1972 je bil izvoljen za prvega predsednika
društva Behavior Genetics Association.
Eden od najvidnejših raziskovalcev vedenjske genetike danes je Robert Plomin
(1948), ki deluje na univerzi King’s College London. Njegova (in drugih avtorjev)
knjiga Behavioral Genetics je doživela že šesto izdajo (2013). Področje vedenjske ge-
netike je danes zelo živahno; poleg pomembnih revij na področju biologije, kot so
npr. Lancet, Nature, Science, PNAS itd., rezultate raziskav vedenjske genetike obja-
vljajo v revijah Behavior Genetics, Genes, Brain And Behavior, Journal of Neurogene-
tics, Psychiatric Genetics, Molecular Psychiatry ipd.

1.4 Osnove raziskovanja vedenjske genetike

Vedenjska genetika je veda, ki preučuje, kako interakcije med geni/produkti ge-
nov in okoljem vplivajo na izražanje vedenja. Vedenje posameznika povratno vpli-
va na okolje (npr. na vedenje sorodnikov) in izražanje genov. Vedenjska genetika

23