Page 22 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Tudi sam je bil evgenik in vidna figura problematičnega gibanja – socialnega dar-
7
vinizma, ki je osnova rasizmu in fašizmu.
V času, ko sta živela Darwin in Galton, je v Evropi (Brno, Češka) deloval Gregor Men-
del (1822–1884), oče genetike. Leta 1865 je objavil svoja opažanja o dedovanju in
s tem postavil pomembne temelje genetike. Z natančnim eksperimentalnim de-
lom, ki je trajalo osem let, je prišel do treh zakonov:
– zakona genske segregacije,
– zakona neodvisnega genskega prerazporejanja ter
– zakona dominantnosti in recesivnosti.
Leta 1883 je Friedrich Leopold August Weismann (1834–1914) objavil ugotovitev, da
pridobljenih lastnosti ne dedujemo. Weismann je že razlikoval med somatskimi in
zarodnimi celicami, ki jih je imenoval gamete. Ugotovil je, da dedovanje (prenos
dedne informacije) lahko poteka le preko spolnih celic (gamet), somatske celice pa
pri tem niso vključene. Ta teorija se v izvirniku imenuje germ plasm theory.

Še korak naprej sta naredila Theodor Boveri (1862–1915) in Walter Sutton (1877–1916),
ki sta l. 1888 odkrila kromosome. Pokazala sta, da so v dedovanje vključeni kro-
mosomi ter da oče in mati prispevata enako število kromosomov. Kromosomi
sovpadajo z dvema enotama, ki jih je prej predlagal Mendel. Leta 1903 sta opisa-
la segregacijo delov kromosomov med mejozo in tako potrdila Mendlova zakona
dedovanja o segregaciji ter neodvisnem genskem prerazporejanju.
V istem obdobju je deloval tudi Hugo de Vries (1848–1935), ki je l. 1889 ponovno od-
kril Mendlove zakone. De Vries vpelje koncept genov, ki jih imenuje pangenes, in
sicer kot faktorjev, vpletenih v dedovanje. Pozna tudi že mutacijo in postavi teori-
jo o evoluciji, temelječi na mutacijah. Napisal je knjigo The Mutation Theory (1901).
Thomas Hunt Morgan (1866–1945) je pokazal, da geni ležijo na kromosomih; od-
kril je kromosoma X in Y. Morgan je raziskoval dedovanje na vinskih mušicah
(Drosophila melanogaster). Mendlove zakone je dopolnil z ugotovitvami o spolno
vezanem dedovanju (pokazal je, da je dedovanje določenih genov oziroma zna-
8
kov vezano na spol preko genov na spolnih kromosomih) ter vezanem dedovan-
ju (geni, ki ležijo blizu skupaj, se pogosto dedujejo/prenesejo skupaj).
Pomemben naravoslovec v tem obdobju je bil sir Ronald Fisher (1890–1962), ki je
na področje genetike pomembno posegel s statističnimi novitetami. Med dru-
gim je vpeljal p-vrednost (signifikanco), analizo ANOVA in celo Bayesianovo statis-
tiko. Leta 1918 je objavil kjigo The Correlation between Relatives on the Supposition
of Mendelian Inheritance in tako postavil matematične modele Mendlovih zako-
nov. Kasneje, leta 1930, je objavil knjigo The Genetical Theory of Natural Selection,
kjer je vpeljal pojme, kot so starševski vložek (angl. parental investment), hipoteza
privlačnih sinov (angl. sexy son hypothesis), mutacija, frekvence alelov v populaciji,

7 Gl. »Social Darwinism« (b. l.).
8 Dodatna literatura: Miko (2008č).

22