Page 24 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

preučuje, kakšna je vloga dednosti in okolja pri razvoju vedenjskih vzorcev te last-
nosti. Ukvarja se z vprašanji, kot so: Ali je naš potencial določen že ob rojstvu? Ali z
vzgojo lahko vplivamo na učno uspešnost otroka? Moj oče je alkoholik; kakšna je
verjetnost, da bom alkoholik tudi sam?
V zgodovini so glede vpliva okolja in genov na vedenje obstajale različne teori-
je. Biološki determinizem je hipoteza, ki človeško vedenje razlaga zgolj kot posle-
dico genskega zapisa. Socialni determinizem pa vedenje razlaga zgolj kot rezul-
tat socialnih interakcij. Npr., filozof John Locke (1632–1704) je trdil, da je človek ob
rojstvu nepopisan list papirja (tabula rasa) oziroma da so vse vedenjske lastnosti
pridobljene in odvisne od okolja. Še nedavno je veljal koncept podedovano proti
pridobljeno (angl. nature versus nurture), ki je poskušal določiti relativni vpliv priro-
jenih lastnosti (nature) in osebnih izkušenj/okolja/vzgoje (nurture) na fenotipsko
lastnost, npr. vedenja. Danes vemo, da je vedenje vedno posledica interakcije med
geni in okoljem. Drugače povedano, namesto z nature versus nurture danes vede-
nje razlagamo znotraj koncepta nature x nurture. V vzponu so epigenetske raziska-
ve, ki preučujejo, kako se geni tekom razvoja osebka izražajo pod vplivom okolja
9
in kako dinamična interakcija med geni ter okoljem vpliva na razvoj osebka.
Geni ne določajo vedenja, ampak nanj vplivajo. Natančneje, produkti podedova-
nih genov, ki se v določenih tkivih aktivirajo v določenem okolju, vplivajo na ra-
zvojne in fiziološke procese, ki se manifestirajo v vedenju. K okolju štejemo vse
vplive, ki niso podedovani. K zunanjemu okolju štejemo npr. fizično okolje, vzgo-
jo, stil starševstva, družinsko okolje, šolsko okolje, sosesko, potovanja in izkušnje; k
notranjemu okolju pa prispevajo npr. nutrienti, vitamini, minerali, hormoni (in ute-
ro), virusi, toksini itd. Na nekatera vedenja imajo več vpliva podedovani geni oziro-
ma njihovi produkti (npr. IQ), na druga pa izkušnje/okolje (npr. religioznost). Vede-
nje obravnavamo kot rezultat interakcij med genskim zapisom, okoljem, izbirami
(motivacijami) in možnostmi.

9 Dodatna literatura: Jablonka idr. (2009).

24