Page 269 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

evolucija človeka

Za neandertalce je bil značilen majhen spolni dimorfizem. Za otroke so verjetno
skrbele ženske. Otroci so bili ob rojstvu še precej nebogljeni in so pozno spolno
dozoreli. Nerazvitost ob rojstvu je posledica velikosti glave, saj tako težje pride-
jo čez porodni kanal – morda so to vzroki, ki so prispevali k njihovemu izumrtju.
Neandertalci so verjetno že komunicirali z govorom. Njihov govorni aparat je bil
podoben kot pri človeku. Imel je enako različico gena FOXP2 kot človek (pomem-
ben za razvoj govora). Verjetno so že uporabljali besede in sintakso. Predvideva-
jo, da je bil njihov govor bolj pojoč. Glede uporabe jezika so hipoteze neenotne.
Poleg orodja so izdelovali simbolne in okrasne predmete. V jamah so raziskovalci
našli tudi njihove slikarje. Izdelovali so celo glasbila (piščal). Poskrbeli so za bolne
in poškodovane. Mrtve so pokopali, grob so včasih označili (darila, rože). Tako so
bili prvi, ki so prakticirali sofisticirano in simbolno vedenje.
V obdobju neandertalcev se je iz Afrike razširil tudi moderni človek. Moderni člo-
vek in neandertalec sta v Aziji živela skupaj v času od pred 30.000 do 50.000 leti, v
Evropi pa od pred 45.0000 do 39.000 leti. Med seboj sta se križala. Ocenjujejo, da
1
ima moderni (»neafriški«) človek 1–4 % neandertalskega genoma. V obdobju pred
40.000 leti je imel moderni človek 6–9 % neandertalskega genoma. Ocenjujejo, da
je približno 20 % neandertalskega genoma »razpršenega« med ljudmi naše dobe.
Ker v neandertalski mtDNK niso našli genov, značilnih samo za modernega člo-
veka, sklepajo, da so bili otroci mame neandertalke in očeta modernega človeka,
sterilni. To je samo ena od hipotez.
Geni, ki jih neandertalci prinesejo modernemu človeku, so slednjemu pomagali
preživeti v novem (hladnem) okolju. To so npr. geni, povezani z adaptacijo na UV-
-sevanje (HnBNC2 ? vitamin D), zaradi česar imamo (vsaj) Evropejci in Azijci svetlo
polt in lase. Drug primer so geni, povezani z imunostjo (takojšen odziv, geni TLR-
6-TLR1-TLR10), ki je modernemu človeku v novem okolju omogočal boljšo odpor-
nost na viruse, bakterije in parazite. Dobili pa smo tudi gene, ki so bili v preteklo-
sti koristni, danes pa so velikokrat »škodljivi«. To so npr. geni, ki so človeku prinesli
alergije (npr. na cvetni prah, živalsko dlako) in »bolezni«, kot so lupus, Chronova
bolezen in sladkorna bolezen tipa 2. Nekateri predvidevajo, da med take spada
2
tudi gen, ki ob motenem cirkadianem ritmu prispeva k tveganju za depresijo (Si-
3
monti idr., 2016) .
Homo sapiens ssp. denisova ali denisovi so se verjetno razvili iz skupine Homo hei-
delbergensis. Od skupnega prednika s človekom so se ločili pred približno enim mi-
lijonom let (Krause idr., 2010), od skupnega prednika z neandertalci pa se je ta veja
odcepila pred približno 800.000 do 300.000 leti (Slika 16.14).

1 Novejše ocene kažejo celo, da se je moderni človek iz Afrike selil že precej prej in se je z neandertalci kri-
žal že pred 100.000 leti (Kuhlwilm idr., 2016).
2 Več v Reardon (2016) in Resnick (2017). O tem, zakaj so neandertalci izumrli, v »Neanderthal Extinction«
(b. l.).
3 Več o tem najdete na povezavi http://humanorigins.si.edu/evidence/genetics
/ancient-dna-and-neanderthals/dna-genotypes-and-phenotypes.

269