Page 268 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 268

s človekom sta se pred približno 1 milijonom (Krause idr., 2010) do pred 600.000
            leti ločili dve veji: ena se je razvila do modernega človeka (ta veja od Bližnjega
            vzhoda potuje v Evropo), druga pa do prednika neandertalca in denisovca (ta veja
            z Bližnjega vzhoda potuje v Azijo). Ta dva sta se od skupnega prednika ločila pred
            približno 800 do 300 tisoč leti. Iz veje, ki potuje v Evropo in SZ Azijo, se razvijejo
            neandertalci, iz veje, ki potuje v centralno in v JV Azijo, pa denisovanci (Slika 16.11).
            Homo neanderthalis  (Slika 16.12), modernemu človeku najbližji sorodnik, je ži-
            vel pred 400.000–40.000 leti v Evropi in SZ do centralni Azija. Imel je velik obraz,
            nagnjen čeljustni lok in velik nos (vlaženje in ogrevanje zraka) (Slika 16.13). Telo ne-
            andertalca je v primerjavi z modernim človekom manjše in čokatejše (prilagoditev
            na hladno okolje). Imeli so svetlo kožo.

                                                                        3
            Možgani neandertalca so pogosto večje velikosti (približno 1.900 cm ) (tudi glede
            na velikost telesa) kot človeški možgani. Deli možganov, povezani z jezikom, s spo-
            minom in socialnimi veščinami, so pri modernem človeku večji kot pri neandertal-
            cu.  Glej sliko 1 v Gunz idr. (2019).

            Na območju in v obdobju, ko so živeli neandertalci, je bila rastlinska hrana dostop-
            na le občasno (sezonsko), zato so jedli večinoma mesno hrano. Bili so sezonski lov-
            ci. Lovili so z lesenimi sulicami. Velike živali so lovili tako, da so živali zabodli od bli-
            zu (niso metali puščic). Tisti, ki so živeli ob morju (Gibraltar), so lovili in jedli morsko
            hrano (školjke, delfine, ribe…). Meso so sušili, hrano tudi že kuhali. Kuhana hrana
            je precej kaloričnejša kot surova. Ocenjujejo, da so neandertalci potrebovali 600
            do 700 kcal na dan več kot današnji človek.

            Neandertalci so živeli v zavetiščih (npr. jamah) v jedrnih družinah, ki so štele od pet
            do deset ljudi. Imeli so manjši teritorij, kar povezujejo z domnevo, da so imeli manj
            razvito socialno življenje kot človek (glede na neokorteks).























              Slika 16.13:  Homo sapiens proti Homo neanderthalis
              Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Neanderthal#/media/File:Sapiens_neanderthal_comparison.jpg.


            268
   263   264   265   266   267   268   269   270   271   272   273