Page 270 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Slika 16.14: Model filogenije Homo sapiens v zadnjih 600.000 letih
Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Interbreeding_between_archaic_and_modern_humans#/media
/File:Homo_sapiens_lineage.svg.
Vodoravna os predstavlja geografsko lokacijo; navpična os predstavlja čas pred tisoč leti. Prikazan je Homo
heidelbergensis, ki se razcepi v neandertalce, denisovance in Homo sapiens. Z razširitvijo slednjega pred
približno 200.000 leti so neandertalci, denisovci in neopredeljeni arhaični afriški hominini prikazani kot po-
novno vključeni v linijo Homo sapiens. Prikazani so tudi možni mešani primeri (angl. admixture), ki vključuje-
jo nekatere sodobne populacije v Afriki.

Živeli so v SV Aziji in Sibiriji. Denisovci so se »križali« s predniki današnjega človeka
iz Melanezije ter iz S in SV Avstralije (aboridžini). Melanezijci imajo 4 do 6 % DNK
denisovcev. Predvidevajo, da so živeli tudi v Španiji, kjer so se križali z neandertal-
ci.  Glej sliko 6 v Prüfer idr. (2014). Raziskava iz leta 2013 (Pennisi, 2013) je pokazala
17 % denisovske DNK v neandertalskem genomu.
Predvidevajo, da je moderni človek od denisovcev dobil gene, povezane z imun-
skim odzivom. Današnji Tibetanci imajo gen, povezan s prilagoditvijo na malo ki-
sika na višjih nadmorskih višinah; ti geni naj bi bili del denisovske DNK.
Homo floresiensis (Slika 16.15) je pred 100.000–50.000 leti živel na območju Indone-
zije. Verjetno se je razvil iz Homu erectuas. Bil je zelo majhen (1 m) in je imel majhne
možgane. Uporabljal je orodje in kontroliral ogenj, lovil je velike živali.
Homo sapiens se je verjetno razvil iz Homo heidelbergensisa pred približno
200.000–250.000 leti v Afriki. Dolgo časa so pripadniki te vrste živeli kot lovci,

270