Page 52 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

od genov do vedenja in naprej
ečina vedenjskih lastnosti je poligenih, zmerno dednih ter odvisnih od in-
terakcij med geni in okoljem. Dedovanje kompleksnih vedenj in vedenjskih
Vmotenj je torej odvisno od delovanja številnih genov ter okoljskih vplivov.
Specifični geni pa imajo le majhen vpliv na dedovanje kompleksnih vedenj in ve-
denjskih motenj.
Mehanizme na poti od genov do vedenja raziskuje funkcionalna genomika. Ravni
1
analize vključujejo genom, transkriptom, proteom, nevrom (možgane) in fenom
(mišljenje in vedenje) (Slika 4.1). Vsaka raven je kompleksnejša. Tu bomo vsako ra-
ven in metode za njihovo raziskovanje opisali le na kratko.

4.1 Genóm

Genom ali dednína je celotna DNK (oziroma RNK pri virusih) nekega organizma.
Človek ima približno 19.000 genov, ki predstavljajo manj kot 2 % DNK. Preostali del
je nekodirajoč. Podobno število genov ima npr. tudi glista (nematoda), vendar je
tu 26 % DNK kodirajoče. Velja, da imajo kompleksni organizmi večji delež nekodi-
rajoče DNK kot manj kompleksni (preglednica 4.1).

Preglednica 4.1: Velikost genoma in deleži kodirajoče ter nekodirajoče DNK
pri različnih organizmih

Organism No. of Protein Genome Coding UTR Total tran- Ratio of Noncoding
Coding Genes Size Sequences Sequences scribed to Coding Sequences
Noncoding
Sequences
Mb Mb % Mb % Mb %
Whole genome
Human ≈ 20 - 25 000 2851 34 1,2 32 1,1 1619 57 47 : 1
Mouse ≈ 20 - 25 000 2490 31 1,3 26 1,1 1339 54 43 : 1
Fruit Fly ≈ 13 500 120 22 18 6,4 5,3 53 44 2,4 : 1
Nematode ≈ 19 000 100 26 26 0,4 0,4 33 33 1,3 : 1
Nonrepetitive portion og genome only
Human 1455 33 2,3 26 1,8 867 60 27 : 1
Mouse 1422 29 2,0 22 1,6 811 57 28 : 1
Fruit Fly 109 21 20 6,2 5,7 48 44 2,2 : 1
Nematode 86 25 29 0,3 0,4 26 31 1,1 : 1
Vir: po Frith idr. (2005) priredila Priredila Chiara Piraino.
Kompleksni organizmi imajo večji delež nekodirajoče DNK.

1 Funkcionalna genomika je področje molekularne biologije, ki raziskuje funkci-
je in interakcije genov (in beljakovin). V nasprotju s statičnimi vidiki genomskih informa-
cij, kot so zaporedje ali strukture DNK, se FG osredotoča na dinamične vidike, kot so tran-
skripcija genov, translacija, regulacija genske ekspresije in interakcije med beljakovinami.
Ključna značilnost raziskav funkcionalne genomike je pristop k tem vprašanjem na celotnem genomu.
Glej tudi: »Funkcionalna genomika« (b. l.).

52