Page 70 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 70

homolognih zaporedij DNK; 40 % jih je celo na enakih mestih v genomu. 80 %
            genov je ortolognih človeškim genom. Na miših je narejeno največ raziskav, kjer
            so uvajali mutacije, povezane z vedenjem; poznamo številne selekcionirane linije.
            Rjave podgane (Rattus norvegicus) so zaradi velikosti modelni organizem pri mno-
            gih raziskavah fizioloških procesov in v farmakologiji. Tudi podgane se hitro raz-
            množujejo (21 dni brejosti, do 14 mladičev) in hitro spolno dozorijo. Poznamo ce-
            loten genom podgane.


            5.2  Identifikacija posameznih genov s pomočjo
                induciranih mutacij
            S pomočjo tarčnih mutacij posameznih genov lahko raziskujemo vpliv tega gena
            na vedenje. Mutacije genov induciramo z mutagenimi dejavniki (kemikalije, obse-
            vanje z žarki X itd.). Mutirani osebki imajo specifičen gen neoperativen/nefunkci-
            onalen. Primer je raziskava na miših, kjer mutacija gena fosB zavre materinsko ve-
            denje. Samica z mutiranim genom fosB ne doji mladičev, čeprav ima normalno
            razvite mlečne žleze, normalno hormonsko sliko itd. Gen fosB se izraža v hipotala-
            musu. S tarčno mutacijo gena fosB so tako pokazali, da ta gen pri miših kontrolira
            pravilno izražanje dojenja in materinskega vedenja. S pomočjo induciranih muta-
            cij skušajo osvetliti tudi pojave, kot so rak, debelost, srčno-žilne bolezni, diabetes,
            artritis, odvisnosti, tesnoba, staranje in Parkinsonova bolezen.
            Metoda, pri kateri enega od lokusov izklopijo ali izbrišejo, se imenije knock-out
            (Slika 5.3). Poznamo še knock-down, kjer s pomočjo genskega inžineringa zmanjša-
            jo funkcijo izbranega gena, in knock-in, kjer v genom vključijo nov gen (glej spo-
            daj).
            Poleg induciranih mutacij obstaja več tehnik genskega inžiniringa, ki se lahko upo-
            rabijo za odstranitev ali zmanšanje funkcije gena. Nekatere od teh tehnik vključu-
            jejo:
            –  CRISPR-Cas9: To je tehnika urejanja genov, ki uporablja vodilno RNK, da
               usmeri encim Cas9 na specifično mesto v genomu, kjer lahko razreže DNK
               in moti funkcijo gena.
            –  Cinkove prstne nukleaze (ZFN): To so inženirski encimi, ki jih je mogoče
               zasnovati tako, da ciljajo in cepijo specifična zaporedja DNK, kar vodi do
               motenja funkcije ciljnega gena.
            –  TALEN-i: Ti so podobni ZFN-om, vendar uporabljajo drugačno vrsto bel-
               jakovine, ki se veže na DNK, da ciljajo specifična mesta v genomu in ust-
               varjajo dvojne lomne točke.
            Metoda za zmanjšanje izražanja gena se imenuje knock-down. Pri tej metodi se
            običajno uporablja interferenčna RNK. Ta tehnika vključuje vnos majhnih interfe-
            renčnih RNK v celice, da razgradijo sporočilno RNK (mRNK), ki jo proizvaja določen
            gen, kar vodi v zmanjšanje izražanja gena.

            70
   65   66   67   68   69   70   71   72   73   74   75