Page 75 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

indentifikacija genov, ki kodirajo vedenje

Slika 5.5: Vezano delodovanje
Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Genetic_linkage#/media/File:Unlinked_vs._Linked_Genes.svg.
Povezani geni (angl. linked genes) se med mejozo ne razvrstijo v gamete neodvisno (vezano dedovanje),
torej ne sledijo mendelskim dihibridnim razmerjem. Po navadi se dedujejo skupaj in fenotipsko razmerje
potomcev bo podobno monohibridnemu križanju. Nepovezani geni (angl. unlinked genes) so neodvisno
razvrščeni in bodo sledili dihibridnemu vzorcu.

Slika 5.6: Segregacija avtosomne dominantne bolezni in alelov na treh markerskih lokusih preko treh ge-
neracij
Vir: po Pulst (1999) priredila Chiara Piraino.
Markerji so informativni, saj je posameznik II-1 heterozigoten na 3-markerskih lokusih. Primerjava haploti-
pov posameznikov I-1 in II-2 kaže, da haplotip 1-2-4 označuje kromosom z mutacijo, povezano z boleznijo.
Alel 2 markerja B kaže popolno kosegregacijo z boleznijo, kjer se alel 1 kosegregira z normalnim fenotipom.
Marker A prikazuje en dogodek rekombinacije pri posamezniku III-10, ki ni bil prizadet, saj marker C zazna
več dogodkov rekombinacije. Tako se bolezen povezuje z markerjema A in B, vendar ni povezana z mar-
kerjem C. Zanimivo je tudi preučiti rekombinacijo, ki se pojavlja med lokusi markerjev. Med markerjema A
in B so opazili tri dogodke rekombinacije: dva sta se zgodila na materinem kromosomu, eden na očeto-
vem. Tako je materinski rekombinacijski delež 20 % in očetovski 10 %, kar daje spolno povprečen delež re-
kombinacije 15 %. Med markerskima lokusoma B in C je zaznanih osem dogodkov rekombinacije.

75