Page 94 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 94
Slika 7.3: Nevroendokrini odziv na stresni dražljaj
Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Stress_(biology)#/media/File:Response_to_stress.jpg.
Glede na odziv na stresorje ločimo aktiven – boj ali beg (angl. fight or flight) – in
pasiven odziv – otrplost (angl. freeze) (Slika 7.2). Ogrožajoči dražljaji so lahko notra-
nji ali zunanji, fizični, psihični ali čustveni. Simptomi stresa so fizični, čustveni, ko-
3
2
4
gnitivni in/ali vedenjski.
5
V stresni odziv sta vključena osrednje živčevje in endokrini sistem; aktivira pa se
tudi periferni živčni sistem. Odziv na stresorje poteka predvsem preko kontrole hi-
potalamusa (Slika 7.3).
2 Bolečine, driska ali zaprtje, pogostejše uriniranje, prebavne motnje, spremembe v koncentraciji glukoze
v krvi, slabost, omotica, bolečina v prsnem košu, hitro bitje srca, pogosti prehladi, neredna menstruaci-
ja itd.
3 Muhavost, razdražljivost, nemir, občutek preobremenjenosti, občutek osamljenosti, depresivnost ali
splošno nezadovoljstvo itd.
4 Težave s spominom, nezmožnost koncentracije, slaba presoja, pesimizem, tesnoba, zaskrbljenost itd.
5 Prenajedanje ali izguba apetita, premalo ali preveč spanja, izolacija, zavračanje odgovornosti, večja upo-
raba drog, uživanje alkohola, nevrotične razvade (grizenje nohtov ipd.) itd.
94
