Page 95 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

biologija stresa

Slika 7.4: Hitri in zapozneli stresni odziv
Vir: po Sapolsky (2004) priredila Chiara Piraino.

Hipotalamus ob ogrožajočem dražljaju aktivira takojšnji in zapozneli stresni odziv
(sliki 7.3 in 7.4). Pri takojšnjem odzivu se aktivira simpatični živčni sistem (sprošča-
nje noradrenalina) in poviša sproščanje (nor)adrenalina iz sredice nadledvične žle-
ze. Rezultati hitrega odziva so pospešen srčni utrip in povišan krvni tlak, pospe-
šeno dihanje, pospešen metabolizem ter glikoliza v jetrih. Vse to vodi v povišanje
krvnega sladkorja v krvi, povečan dotok krvi v možgane in mišice ter zmanjšan do-
tok krvi v druge organe (npr. prebavila, spolni organi).
Pri zapoznelem odzivu se aktivira pot hipotalamus – hipofiza – nadledvična žle-
za (os HPA), posledica česar je povečano izločanje kortizola in mineralokortikoi-
dov iz skorje nadledvične žleze. Kortizol pospešuje lipolizo in proteinolizo. Preko
glukoneo geneze in glukogenolize zvišuje raven glukoze v krvi ter tako telesu pris-
krbi energijo za aktiven odziv (boj oziroma beg). Kortizol deluje tudi imunosupre-
sivno in protivnetno. Mineralokortikoidi pa vplivajo na povišanje krvnega tlaka (sli-
ki 7.3 in 7.4).

Pri stresnem odzivu se zgodijo še druge fiziološke spremembe. Hipotalamus ne-
posredno ali posredno vpliva na povečano izločanje dopamina (pozornost), beta
endorfinov (manjša zaznava bolečine) in vazopresina ter zmanjšano izločanje pro-
laktina in rastnega hormona (Slika 7.5).

95