Page 90 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 90
sestrami kot pri tistih med bratranci in sestričnami. Tako je bil najmočnejši odziv
pri razmerju med posameznikovim bratom in sestro, najšibkejši pa, ko je šlo za raz-
merje med neko tretjo osebo in njenim bratrancem ali sestrično.
Podoben odpor do parjenja s sorodniki so opazili tudi pri drugih živalskih vrstah,
kot so kanadske gosi, primati itd., kjer se osebki, ki so odraščali tesno skupaj (torej
običajno sorojenci), med seboj ne parijo, tudi ko drugi partnerji niso na voljo (Wolf
in Durham, 2004). Ta odpor pa vendar ne velja vedno. Če sta osebi v krvnem so-
rodstvu, a nimata družinske vezi – nista odraščali skupaj –, tega odpora do posa-
meznika niso vedno zaznali.
90
