Page 106 - Petelin, Ana, ur. 2024. Zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih / Health of Working-Age and Older Adults. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press

Pomen rehabilitacije za kakovost življenja žensk po rupturi presredka
3. stopnje med porodom: kvalitativna deskriptivna raziskava

2
1
1,2
Mojca Rostohar , Dorjana Zerbo Šporin , Darija Šćepanović , Mirko Prosen 2
1 Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ginekološka klinika, Ljubljana, Slovenija
2 Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju, Izola, Slovenija
Uvod: Ena najpogostejših poškodb vaginalnega poroda je poškodba presredka. Huj-
še poškodbe presredka definiramo kot poškodbe presredka 3. in 4. stopnje. V razvi-
tih državah se le te pojavljajo med 0,5–5 %, po podatkih slovenskih raziskav pa je po-
javnost v Sloveniji med 0,1–0,8 %. Najpogostejše posledice poškodbe presredka 3. in
4. stopnje so težave z inkontinenco (fekalna inkontinenca, inkontinenca vetrov, urin-
ska inkontinenca) ter bolečina v predelu rane oz. kasneje brazgotine ter presredka sa-
mega, kot tudi bolečina v predelu medeničnega dna pri vsakodnevni aktivnostih in/ali
spolnih odnosih, kar lahko močno vpliva na kakovost življenja žensk takoj po porodu
in kasneje. Namen naše raziskave je bil proučiti doživljanje rehabilitacije oziroma fizi-
oterapevtske obravnave ter vpliv le te na spremembo kakovosti življenja po poškod-
bi presredka 3. stopnje.
Metode: Uporabljena je bila kvalitativna deskriptivna metoda. Podatki so bili zbrani z
zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih | health of working-age and older adults
delno strukturiranimi, individualnimi intervjuji. Namenski vzorec vključuje 11 žensk, ki
so med vaginalnim porodom utrpele rupturo presredka 3. stopnje, kar je navedeno v
odpustnici porodnišnice ali je bilo ugotovljeno z endoanalnim ultrazvokom. Podatki so
bili analizirani s pomočjo metode analize vsebine.
Rezultati: Na podlagi poročanja o izkušnjah fizioterapevtske obravnave smo zazna-
li, da ženske pred prvo fizioterapevtsko obravnavo pogosto niso vedele, kaj od nje
lahko pričakujejo. Nekatere so izrazile občutke strahu in napetosti, predvsem zara-
di skrbi glede morebitne bolečine med pregledom v predelu brazgotine. Večina ude-
leženk je opisala, da so na prvi fizioterapevtski obravnavi prejele obsežne informacije
in se počutile, kot da so bile prvič res slišane. Kljub temu je večina žensk doživljala za-
držanost pri razkrivanju vseh simptomov, zlasti težav z uhajanjem blata in vetrov ter
bolečine med spolnimi odnosi, nekatere pa so o teh težavah spregovorile šele v po-
znejših fazah obravnave. Štiri pacientke so bile pozitivno presenečene nad celostnim
pristopom. Tri pa so poudarile, da jih je zmotila odsotnost dosledne prisotnosti iste
osebe (fizioterapevta) med različnimi obravnavami, predvsem zaradi različnih pristo-
pov. Kljub temu so pohvalile zagotavljanje intimnosti med terapijami. Vse udeleženke
so poročale o opaznem izboljšanju simptomov po zaključeni fizioterapevtski obravna-
vi, kar je imelo posledično pozitiven vpliv na njihovo kakovost življenja, vključno z vr-
nitvijo k vsakodnevnim telesnim aktivnostim, kot so tek, skakanje in plavanje, ter tu-
di izboljšanjem odnosa s partnerjem, predvsem na področju spolnosti. Na koncu so
izpostavile, da bi morala biti ozaveščenost žensk o tovrstnih poškodbah in možnostih
rehabilitacije večja.
Razprava in zaključki: Vloga fizioterapevta pri celostni obravnavi žensk po porodu z
rupturo presredka 3. stopnje je zelo pomembna, S fizioterapevtsko obravnavo žensk
po taki poškodbi med porodom ne le omogočajo obnovo funkcionalnosti, temveč tu-
di izboljšujejo kakovost življenja pacientk. Hkrati izpostavljamo pomen nadaljnjih razi-
skav in sodelovanja med strokovnjaki za nenehno izboljšanje pristopov k tej pomemb-
ni zdravstveni problematiki.
Ključne besede porod, ruptura presredka, kakovost življenja, zdravje žensk

106