Page 110 - Petelin, Ana, ur. 2024. Zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih / Health of Working-Age and Older Adults. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press

Obravnavanje izzivov starajočega se prebivalstva:
vpogled v program vadbe Okoljski dejavniki

1
Mateja Znika , Ivana Živoder , Vesna Brumnić 2
1
1 Department of Physiotherapy, University Center Varaždin, University North, Varaždin,
Hrvaška
2 University of Applied Sciences “Lavoslav Ružička” in Vukovar, Hrvaška
Uvod: Do leta 2060 bo povprečna starost državljana Evropske unije dosegla 47,2 le-
ta, pri čemer bodo posamezniki stari 65 let in več predstavljali skoraj 30 % prebival-
stva, kar bo znatno povečanje v primerjavi s 16 %, zabeleženimi leta 2010. Pričakuje
se, da bo trend, ki ga poganja padajoča stopnja rodnosti dodatno zmanjšal delež de-
lovno sposobnega prebivalstva, kar bo povzročilo nadaljnjo rast prebivalstva starega
65 let in več, potencialno za do dva milijona letno. Za ustrezno obravnavo potreb sta-
rajočega se prebivalstva v urbanih okoljih je nujno razumevanje prevladujočih metod
širjenja informacij in obiskovanja vadbenih programov. Okoljski dejavniki, ki so v razi-
skavah pogosto spregledani, pomembno vplivajo na kakovost življenja in zdravje posa-
meznika. Medtem ko lahko nekateri okoljski dejavniki ovirajo udeležbo starejših odra-
slih v programih vadbe, na primer težaven teren ali težave s prevozom, lahko drugi to
zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih | health of working-age and older adults
olajšajo, na primer bližina prizorišč dejavnosti, dostopna počivališča ob poti, razpolo-
žljivost javnega prevoza in učinkovito razširjanje informacij. o razpoložljivih programih.
Metode: Presečna študija, izvedena od novembra 2018 do marca 2019, je zajela 200
posameznikov, starih 65 let in več, ki so sodelovali v brezplačnih programih vadbe. Ve-
čina je bila žensk (190), moških le 10. V raziskavi je bil uporabljen splošni vprašalnik, ki
temelji na ‘Vprašalniku za starejše’ in ga je razvil Gerontološki center Zavoda za javno
zdravstvo Grada Zagreba. Vprašalnik je sestavljen iz treh sklopov vprašanj: splošni del,
zdravje in zdravstveno stanje ter kakovost življenja.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je večina sodelujočih (74,0 %) o vadbenih progra-
mih izvedela preko osebnih poznanstev ali stikov preko društev upokojencev ali med
predprijavami v domove za upokojence. Le majhen odstotek vzorca (4,5 %) je izvedel
za programe prek interneta, kar poudarja omejeno internetno pismenost med ude-
leženci programa. Dostopnost lokacij programa je pomembno vplivala na udeležbo,
saj je 83,0 % udeležencev prišlo peš, kljub temu, da je javni prevoz uporabljalo le 10,0
% udeležencev.
Razprava in zaključek: Neposredni osebni stik ostaja najučinkovitejši način širjenja in-
formacij med starejšimi odraslimi. Dostopnost se je izkazala kot ključni dejavnik pri
oblikovanju programa za spodbujanje udeležbe v dejavnostih, ki spodbujajo zdravje,
kot je vadba. Fizioterapevti in drugi zdravstveni delavci se soočajo z novimi izzivi zaradi
povečanih zahtev in stroškov, povezanih z oskrbo starejših. Za vključitev večjega števi-
la starejših v vadbene programe so nujni lahko dostopni programi znotraj lokalne sku-
pnosti z jasnim informiranjem.
Ključne besede: oskrba starejših, vadbeni programi, dostopnost, fizioterapija

110