Page 180 - Petelin, Ana, ur. 2024. Zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih / Health of Working-Age and Older Adults. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 180

Kakovost življenja v povezavi z ustnim zdravjem pri odraslih prebivalcih
               Slovenije v 2019

                                     2
               Anja Durjava , Martin Ranfl , Barbara Artnik 3
                         1
               1  Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Maribor, Maribor, Slovenija
               2  Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Murska Sobota, Murska Sobota,
               Slovenija
               3  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija
               Uvod: Težave z ustno votlino in/ali zobmi povzročajo bolečine, nelagodje in omejitve
               pri opravljanju funkcij tega področja in slabšajo kakovost življenja. S kakovostjo življe-
               nja v povezavi z ustnim zdravjem (KŽpUZ) lahko ocenimo vpliv ustnega zdravja na po-
               sameznikovo življenje, samopodobo, socialne interakcije in delovno uspešnost.
               Metode: V »Nacionalni raziskavi o ustnem zdravju odraslih v Sloveniji leta 2019« smo
               z anketnim vprašalnikom pri 3.200 odraslih prebivalcih Slovenije, starih med 18 in 74
               let, spremljali kazalnike KŽpUZ. Sodelujoči so po pošti prejeli povabilo za sodelovanje
               v spletni anketi, starejšim od 44 let smo ob obvestilnem pismu priložili še pisno obliko
               vprašalnika. Vprašanja o KŽpUZ so se nanašala na pogostost težav pri uživanju hrane,
          zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih | health of working-age and older adults
               napeto počutje zaradi težav z ustno votlino ali/in zobmi, težave pri opravljanju dnev-
               nih obveznosti, prisotnost zobobola in prisotnost bolečih dlesni/ranic v ustih ter ome-
               jitve v socialnih stikih  zaradi videza zob/zobne proteze. Podatke smo analizirali glede
               na demografske podatke. Za statistično analizo razlik med kategorijami smo uporabi-
               li test hi-kvadrat (χ ) in test CCP.
                               2
               Rezultati: Pri 31,9 % odraslih je KŽpUZ občasno ali pogosteje zmanjšana zaradi ene ali
               več omejitev zaradi težav z zobmi. Občasno ali pogosteje je 27 % odraslih imelo bole-
               če dlesni/ranice v ustih, 20 % jih je zaradi težav z ustno votlino ali/in zobmi težko jedlo
               in 19 % se jih je počutilo napeto zaradi težav z ustno votlino ali/in zobmi. O težavah pri
               opravljanju vsakodnevnih obveznosti zaradi težav z ustno votlino ali/in zobmi je poro-
               čalo 10 % in o zobobolu 12 % odraslih; razlik med deležem moških in žensk nismo za-
               sledili. Starejši od 54 let so v primerjavi z mlajšimi pogosteje težko jedli hrano (test χ
                                                                                      2
               = 22,434, p < 0,001). O omejitvah zaradi težav z ustno votlino ali/in zobmi je poročal
               večji delež odraslih z nižjo izobrazbo. Zaradi težav z ustno votlino ali/in zobmi je težko
               jedlo hrano 27 % odraslih z osnovnošolsko, 20 % s srednješolsko in 13 % z višješolsko
               izobrazbo (test χ  = 11,388, p = 0,003), težave pri opravljanju vsakodnevnih obvezno-
                             2
               sti je imelo 12 % odraslih z osnovnošolsko in srednješolsko ter 6 % z višješolsko izo-
               brazbo (test χ  = 6,491, p = 0,039) in zobobol je imelo 19 % odraslih z osnovnošolsko,
                           2
                                                               2
               13 % s srednješolsko in 9 % z višješolsko izobrazbo (test χ  = 6,491, p = 0,039). Podob-
               ne razlike glede na izobrazbeni status smo odkrili tudi pri omejitvah v socialnih stikih
               zaradi videza zob/zobne proteze.
               Razprava in zaključek: KŽpUZ se povezuje s socioekonomskimi dejavniki, kot sta sta-
               rost in izobrazba, ne pa tudi s spolom. Delež oseb, ki KŽpUZ ocenjujejo bolj negativ-
               no, je višji med starejšimi od 44 let in med nižje izobraženimi; razlike glede na KŽpUZ
               kažejo na večjo ranljivost starejših oseb in tistih z nižjo izobrazbo. Poznavanje demo-
               grafskih in socioekonomskih značilnosti skupin prebivalstva s slabšo KŽpUZ je ključ-
               no za pripravo ustreznih javnozdravstvenih pristopov za izboljšanje in krepitev ustne-
               ga zdravja odraslih prebivalcev Slovenije.
               Ključne besede: kakovost življenja, ustno zdravje, skrb za ustno zdravje









                                                 180
   175   176   177   178   179   180   181   182   183   184   185