Page 102 - Osnovne statistične metode in Jamovi
P. 102

4 Statistična obdelava podatkov

                    Povprečna razlika med povprečjem učiteljev (M = 3,79; SD = 0,813) in uči-
                  teljic (M = 4,14; SD = 0,833) je enaka -0,340 (SN = 0,0969)39. Torej je povprečje
                  učiteljic za 0,340 večje40 od povprečja učiteljev. Da preverimo, ali je razlika
                  -0,340 »velika«, izračunamo mero velikosti učinka. V istem oknu analize t-pre-
                  izkusa za neodvisne vzorce izberemo ukaz »Velikost učinka« (    ).
                  Izpis je sledeči:
                  Ponazoritev 39  T-test neodvisnih vzorcev
                               Statistika  df  p  Povprečna razlika  Razlika SN     Velikost učinka
                  Q24m  t-test  -3.51  803 < .001    -0.340  0.0969  Cohenov d  -0.409
                    Iz preglednice ugotovimo, da je Cohenov d = -0,409, kar predstavlja dokaj
                  velik učinek. Ugotavljamo torej, da so razlike med mnenji učiteljic in učiteljev
                  relativno velike.

                    Primer razlage
                  Rezultati t-preizkusa za neodvisne vzorce so pokazali, da med učiteljicami
                  (M = 4,13; SD = 0,833) in učitelji (M = 3,79; SD = 0,813) obstajajo statistično zna-
                  čilne razlike v mnenju, da se učenci ob primerih učijo, kako lastne ideje in
                  mnenja predstaviti skupini (t = -3,51, g = 803, 2P < 0,001; Cohenov d = -0,409).
                  Razberemo lahko, da učitelji temu dejavniku v povprečju pripisujejo manjši
                  pomen kot učiteljice.
                    Opomba. Zgornje navajanje rezultatov t-preizkusa za neodvisne vzorce lah-
                  ko zapišemo tudi v obliki t(vrednost df) = rezultat; p = vrednost. Zgornje re-
                  zultate lahko torej zapišemo tako: t(803) = -3,51; p < 0,001; Cohenov d = -0,409.
                  4.3.2.2  Welchev t-preizkus
                  Kot smo že navedli, je t-preizkus za neodvisne vzorce parametrični preizkus,
                  ki zahteva izpolnitev dveh predpostavk, tj. normalnosti in homogenosti (ena-
                  kosti) varianc. V primeru. da je izpolnjena samo prva predpostavka, tj. normal-
                  nost podatkov41, in imajo torej podatki heterogene (nehomogene) variance,
                  lahko uporabljamo popravek t-preizkusa za neodvisne vzorce, ki ga označimo
                  kot Welchev t-preizkus42 (West, 2021). Postopek uporabe tega preizkusa je
                  enak tistemu, ki smo ga opisali za t-preizkuse za neodvisne vzorce.

                39 Rezultat je podoben dejanski razliki med povprečjema: M moški  - M ženske  = 3,79 - 4,14 = -0,35.
                40 Seveda v povprečju.
                41 Za uporabo parametričnih preizkusov morajo biti spremenljivke normalno porazdeljene. Če ta po-
                  goj ni izpolnjen, moramo uporabljati neparametrične preizkuse, o katerih bomo govorili kasneje.
                42 Nekateri so celo predlagali, da bi se v družboslovju Studentov t-preizkus (t-preizkus za neodvi-
                  sne vzorce) nadomestili z Welchevim t-preizkusom, saj se v družboslovju redkokdaj srečujemo s
                  pogojem enakosti varianc in so  rezultati preizkusov homogenosti varianc (npr. Levenov preizkus)
                  večkrat napačni ali statistično šibki (Delacre idr., 2017).


                  102
   97   98   99   100   101   102   103   104   105   106   107