Page 39 - Samomorilno vedenje mladostnikov

Pri preprečevanju samomorilnega vedenja mladostnikov imamo več možnosti, saj so ti vpeti
v različne socialne sisteme, kot so njihova družina, šola, prostočasne dejavnosti in druženje
z vrstniki. Pri oblikovanju učinkovitih preventivnih dejavnosti, namenjenih mladost nikom
je pomembno, da k problemu pristopimo celostno in tako zajamemo dejavnosti na različ-
nih ravneh preventive, kar vključuje izobraževanja vratarjev sistema in staršev; uvajan je
zaščitnih strategij v širši skupnosti; preventivne intervencije usmerjene na mladostnike in
delo s samomorilno ogroženimi mladostniki (Konec Juričič idr., 2021).

Preventivne aktivnosti imajo lahko različne cilje in so namenjene različnim skupinam. Ob
tem je potrebno poudariti, da so najučinkovitejše takrat, kadar o njihovem oblikovanju
in izvajanju obstaja konsenz med strokovnimi delavci šole, starši in mladostniki. Cilji so
lahko usmerjeni na zgodnje odkrivanje mladostnikov v stiski, na ozaveščanje ključnih sis-
temov o problemu ali na krepitev kompetenc mladostnikov, za njihovo boljše soočanje z iz-
zivi odraščanja. Zgodnje odkrivanje mladostnikov v stiski je pomembno, saj s tem vplivamo
na zmanjšanje verjetnosti za razvoj samomorilnega vedenja, depresije ter tveganih vedenj.

Za eno največjih evropskih naključno razporejenih kontrolnih študij (RTC) na področju
pristopov preprečevanja samomorilnega vedenja med mladostniki velja študija SEYLE
(Wasserman idr., 2015), ki je primerjala tri različne vrste intervencij s kontrolno skupino.
Intervencije so vključevale izobraževanje učiteljev in šolskih delavcev za boljšo prepoznavo
in ukrepanje ob samomorilno ogroženih mladostnikih, obsežen program presejanja mla-
dostnikov in njihovo obravnavo ter interaktivne delavnice ozaveščanja mladostnikov. Po
izvedbi intervencij so avtorji študije ugotavljali, da je v vseh skupinah intervencij upadlo
število poskusov samomora, samomorilnih teženj in depresije. Učinek je bil viden tudi v
kontrolni skupini, ki je prejela le minimalno intervencijo s kratkimi brošurami o duševnem
zdravju. Glede na to, da vse intervencije spodbujajo komunikacijo o duševnem zdravju, je
učinek mogoče pripisati že tej minimalni intervenciji ter reševanju evalvacijskih vprašalni-
kov, ki mladostnike spodbujajo k refleksiji o njihovem duševnem zdravju. Ko so avtorji pri-
merjali rezultate po intervencijah s kontrolno skupino, je bil viden učinek intervencij le v in-
teraktivnih delavnicah za mladostnike. Verjetno je manko učinkov izobraževanj za učitelje
in presejanja posledica preveč specifičnih aktivnosti, ki jih mladostniki niso sprejeli oz. so
bili znaki samomorilnega vedenja precej skriti. V interaktivnih delavnicah so avtorji zaznali
50 % upad samomorilnega vedenja. Hkrati so ugotovili, da je potrebno v program vključiti
77 mladostnikov, da preprečimo 1 primer samomorilnega vedenja. Učinek intervencije je bil
večji kot pri primerljivih drugih univerzalnih preventivnih programih.

Podobne aktivnosti vključujejo tudi javnozdravstveni programi, projekti ter pristopi k va-
rovanju in promociji duševnega zdravja, preventivi težav v duševnem zdravju ter prepreče-
vanju samomorilnega vedenja mladostnikov, razviti v Sloveniji (npr. To sem jaz, A (se)
štekaš?!?, Neverjetna leta). Ti posegajo na področja univerzalne, selektivne in indicirane
preventive, a zajemajo raznolike pristope k načrtnemu, ciljnemu in sistematičnemu delu na
področju preprečevanja samomorilnosti in skrbi za duševno zdravje mladostnikov. Kljub
temu da gre za dobro delujoče, z dokazi podprte pristope, pa avtorji pristopov opozarjajo na
pomen njihove sistemske implementacije in želenega zagotavljanja enakomerne dostop-
nosti učinkovitih programov in mreže pomoči (Konec Juričič idr., 2021).

37