Page 44 - Samomorilno vedenje mladostnikov

Resorji izvajalcev za preprečevanje

samomorilnega vedenja med mladimi

Mladostniki so vključeni v različne socialne sisteme, saj poleg šole obiskujejo še pros-
točasne dejavnosti, so del vrstniških skupin in širše skupnosti. Z namenom učinkovitega
preprečevanja samomorilnega vedenja je ključno, da pristopimo celostno, pri čemer poleg
strokovnjakov iz vzgojno-izobraževalnih ustanovah (VIZ) zajamemo tudi druge vratarje sis-
tema, kot so nevladne organizacije (NVO), zdravstvo (ZDR) in socialno varstvo (SOV).

Zaradi narave svojega dela se ti strokovnjaki pogosto srečujejo z mladostniki. Posledično
lahko implementirajo preventivne aktivnosti ter hitreje prepoznajo znake stiske in pravo-
časno ukrepajo. Kljub njihovi ključni vlogi pri preprečevanju samomorilnega vedenja mla-
dih so pogosto nezadostno ali različno usposobljeni za samozavestno in hitro odreagiranje
v kriznih situacijah (npr. Feldman in Freedenthal, 2006).

Vzgoja in izobraževanje

Učitelji, ki preživijo veliko časa z učenci, so v edinstvenem položaju, da zaznajo opozorilne
znake, ki jih starši morda ne opazijo, kar jim daje ključno vlogo pri preprečevanju samo-
mora (Ayer in Colpe, 2023). Vendar se šolsko osebje pogosto sooča z velikim pritiskom,
da prepozna te znake in ustrezno ukrepa, tako pred samomorom kot po njem (Singer idr.,
2018). Študije (npr. Stickl Haugen idr., 2023; Tompkins idr., 2010) razkrivajo, da se je več
kot četrtina učiteljev (26,9 %) že soočila s smrtjo učenca zaradi samomora, približno tretjini
(36,4 %) pa se je učenec razkril, da ima samomorilne misli (Stickl Haugen idr., 2023). Ve-
čina učiteljev se je tako že srečala z vsaj enim samomorilnim učencem v preteklem mesecu
(20,0 %) ali letu (39,0 %; Tompkins idr., 2010). Učitelji, ki so že imeli izkušnje s takšni-
mi situacijami, so poročali o povečani samoučinkovitosti in samozavesti pri sodelovanju v
preventivnih ukrepih, medtem ko so učitelji, ki so doživeli smrt učenca zaradi samomora,
občutili več nemoči in izkazali manjšo pripravljenost sodelovati v izvajanju preventivnih
programov (Stickl Haugen idr., 2023).

Kljub naštetim izzivom je nedavna metaanaliza (Brann idr., 2021) pokazala, da preventivni
programi za preprečevanje samomora znatno prispevajo k izboljšanju učiteljevega znanja
in veščin za pomoč ogroženim učencem ter povečujejo ozaveščenost o samomorilnem ve-
denju. Ti programi so se pokazali kot ključni za povečanje učiteljeve zmožnosti prepoznava-
nja in ustreznega ukrepanja ob znakih samomorilnosti (Brann idr., 2021). Ti podatki kažejo
na potrebo po specifičnem usposabljanju, ki bi moralo obsegati znanje o znakih tveganja
samomora in posebnih ukrepih, ki bi jih morali sprejeti pri delu z otroki in mladostniki, ki
izkazujejo samomorilno vedenje (Stickl Haugen idr., 2023). Usposabljanje šolskega ose-
bja ima pomemben vpliv na njihovo večjo proaktivnost pri intervencijah in pripravljenost
za ukrepanje v kriznih situacijah, kar vodi do pozitivnih sprememb v njihovih stališčih do

42