Page 21 - Scripta manent

Pogled v preteklost edukacije na Primorskem

razvijanje slovenske nacionalne identitete na Primorskem. Slovenski učitelji
so emigrirali večinoma v Jugoslavijo. Pomembno pa je, da so imeli učitelji,
ki so obiskovali moško učiteljišče v Kopru, po končani drugi svetovni vojni
vidno vlogo pri obnovi slovenskega šolstva. Med njimi so bili France Bevk,
Andrej Šavli in Venceslav Čopič; na glasbenem področju so bili zelo dejavni
Ivan Grbec,Ivan Karlo Sancin,Fran Venturini,Srečko Kumarin Avgust Šuligoj.⁵
Na Primorskem se je po drugi svetovni vojni čutil vpliv preteklosti z odsot-
nostjo izobraževanja v slovenščini ter s posledičnim pomanjkanjem šolskih
stavb in dijakov z ustrezno izobrazbo. Na obnovo šolstva po vojni so vplivale
tudi zunanjepolitične razmere, predvsem jugoslovansko-italijanska razmeji-
tev in ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja. Kot pomemben zunanji
dejavnik sta šolstvo sooblikovali razhod z ZSSR ter nova socialistična oblast
in politika.⁶
Po drugi svetovni vojni so ponovno ustanovili učiteljišče, najprej v Porto-
rožu, kasneje (leta 1958) se je preselilo v Koper in k slovenski gimnaziji. Obe
šoli in profesorji so bili v povojnih letih pomembni nosilci kulturno-prosvetne
dejavnosti v mestih in vaseh, saj so tako na Primorskem dvigali izobrazbeno
raven prebivalstva.⁷ V občutljivem obdobju vzpostavljanja zahodne meje so
profesorji skupaj z dijaki z živahnim kulturno-prosvetnim delovanjem spod-
bujali projugoslovansko pripadnost predvsem med Slovenci, ki jim je italijan-
ska oblast med obema vojnama šibila nacionalno identiteto in zavest.⁸
Jugoslovanska oblast je po drugi svetovni vojni intenzivno razvijala in-
dustrijo, posledično so se krepila mesta.⁹ Industrijski razvoj je zahteval dvig
splošne izobrazbene ravni, zato je oblast uvedla reformo celotnega izobra-
ževalnega sistema. Uvedli so enotno osemletno osnovno šolo, s katere so
učenci lažje prehajali na poklicne in srednje tehnične šole.
Leta 1946 so v Kopru ustanovili slovensko pomorsko trgovsko akademijo
in navtično šolo. Leta 1948 je bila srednja šola preseljena v Piran, preimeno-
vali so jo v Pomorski tehnikum. Oblast je izobraževanju dajala velik pomen,
leta 1954 so pričeli graditi nove prostore, namenjene srednji pomorski šoli.
Hiter razvoj pomorskih gospodarskih panog, na Koprskem je izstopal razvoj
pristanišča, v Piranu pa ladjedelnice in Splošne plovbe, je sooblikoval nasta-

⁵Andrej Šavli, Vrsta skozi čas (Pokrajinski arhiv Koper, 2017).
⁶ Aleš Gabrič, »Šolstvo na Slovenskem v letih 1945–1951,« Zbornik za zgodovino šolstva in prosvete,
24 (1991): 67–92.
⁷ PAK KP 783, škatla 12, letna poročila o šolanju.
⁸Julij Beltram, Pomlad v Istri: istrsko okrožje cone B STO 1947–1952 (Lipa, 1986).
⁹ Deborah Rogoznica, Iz kapitalizma vsocializem: gospodarstvo coneBSvobodnega tržaškega oze-
mlja; 1947–1954 (Pokrajinski arhiv Koper, 2011).

19