Page 25 - Scripta manent

Strma pot do Univerze na Primorskem

Lucija Čok
Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem
Znanstveno-raziskovalno središče Koper

Prizadevanja primorske inteligence in države pri vzpostavljanju
visokega šolstva na Primorskem
Minilo je skoraj stoletje med spomenico tržaških in goriških intelektualcev,
ki so želeli v Trstu postaviti prvo slovensko univerzo,¹ in ustanovitvijo seda-
nje univerze v letu 2003. Vendar se je intelektualni kapital za to tako v Istri
kot na Tržaškem in Goriškem nabiral kar nekaj stoletij. V obmejnem prostoru
so stičišča prav posebne civilizacije gradili umetniki, če začnemo pri Janezu
iz Kastva ali Vittoreju Carpacciu, usmerjali veliki protestanti, če omenimo le
Primoža Trubarja in Matijo Vlačića, utrdile so jih italijanske akademije 15. in
16. stoletja ter bogatilo trijezično učiteljišče, ki je nastalo leta 1875 v Kopru in
delovalo vse do leta 1909.²
Potrebe po visokošolskem izobraževanju primorskega prebivalstva sta v
obdobju med obema vojnama in pred ustanovitvijo Univerze v Ljubljani
(1919) zadovoljevali predvsem univerzi v Trstu in Padovi, slovenski izobra-
ženci iz Istre in Primorske pa so študirali tudi v Pragi, na Dunaju in v Budimpe-
šti. Zanimiva za razumevanje kasnejšega dogajanja ob ustanovitvi Univerze
na Primorskem je zgodovina ustanavljanja ljubljanske univerze. Slovenski
katoliški politiki so leta 1919 izrabili ugodne razmere in ustanovili Univerzo
v Ljubljani, vendar je politika skupne države Srbov, Hrvatov in Slovencev
nasprotovala njenemu delovanju in jo ovirala vse do leta 1927, ko se je lju-
bljanska univerza utrdila kot simbol slovenskih kulturnih pridobitev.³
Po osvoboditvi leta 1945, ko je Koper postal politično, upravno, kulturno in
gospodarsko središče jugoslovanske cone B STO, je začelo mesto doživljati
velike narodnostne in družbene spremembe. Zaradi spremenjene narodno-
stne sestave in razvojnih potreb širšega zaledja se je novim razmeram prila-

¹ Edinost, 10. februar 1905, 41.
² Lucija Čok in Salvator Žitko, »Od renesančnih akademij do primorske univerze,« Šolska kronika
27 = 51, št. 3 (2018): 133–164.
³ Ervin Dolenc, »Vprašanje ljubljanske univerze,« v Slovenska novejša zgodovina: od programa Ze-
dinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848–1992, ur. Neven Borak in
Jasna Fischer (Inštitut za novejšo zgodovino, 2005), 285–287.

23