Page 23 - Scripta manent

Pogled v preteklost edukacije na Primorskem

zato večno hranjeno v arhivskih depojih. Valorizacija arhivskega gradiva te-
melji na ohranjanju izvirnih zapisov, ki pričajo o dogodkih, pojavih, osebah,
krajih določenih s prostorom in časom glede na njihov pomen za znanost,
zgodovino ter kulturo.¹² Schellenberg¹³ izpostavlja načelo vrednotenja so-
dobnih zapisov za potrebe zgodovinopisja in znanosti skozi pomen vsebine
zapisov, ki ga dosežemo skozi podrobno analizo posameznih dokumentov.
Odbrano gradivo, ki je nastajalo pred ustanovitvijo Univerze na Primor-
skem, je bilo skozi valorizacijo treba opremiti tako, da bo lahko dostopno
raziskovalcem in ostali javnosti. Dr. Lucija Čok je v sodelovanju s Tjašo Kra-
njec pripravila uporaben arhivski popis (PAK KP 1055) s podrobno vsebino
dokumentov ob prednosti poznavanja dogodkov, posameznikov, lokalnega
gospodarstva, lokalnih skupnosti ter naklonjenega in včasih nenaklonjenega
odnosa države, politike ter obstoječih univerz v Ljubljani in Mariboru.
S podrobnim urejanjem gradiva je delo postalo raziskovalno. Avtorici sta
za vsak dokument presojali njegovo pristnost, pomembnost za zgodovino,
osebe, ustanove, družbo ali narod. Prednost kakovostne presoje gradiva je v
dobrem poznavanju vsebine posameznih dokumentov. Avtorici sta v arhiv-
skem popisu za vsak sklop pripravili kratke povzete iz vsebine dokumentov
in tako raziskovalcem omogočili vpogled ter razumevanje takratnega doga-
janja in vseh akterjev v širšem časovnem razponu od leta 1974 do leta 2003.
Zavzetost avtoric je univerzo spodbudil k zavedanju pomena dokumen-
tarnega gradiva, hrambe dokumentov in pomena urejenega poslovanja z
dokumentarnim gradivom, ki omogoča preglednost in preprečuje izgubo.
Gradivo mora biti odloženo v škatle, kjer je zaščiteno pred prahom in sve-
tlobo, hkrati to omogoča sledljivost uporabe gradiva in ohranja strukturo ar-
hivskega popisa. Prednost kakovostnega arhivskega popisa, ki je pred nami,
kot dodatno vrednost prinaša možnost digitalizacije popisanih dokumentov.
Avtorici sta skozi vrednotenje arhivskega gradiva izpostavili in razisko-
valno ovrednotili procese, dejanja, posameznike, združenja, lokalno skup-
nost, lokalno gospodarstvo ter širše zakonodajne in politične vplive na na-
stajanje Univerze na Primorskem.
Danes je digitalizacija »duh naše dobe« in je prisotna na vseh ravneh na-
šega življenja. Velika prednost digitalizacije arhivskega gradiva je, da omo-
goča njegovo neomejeno dostopnost na svetovnem spletu. Pomembno pa

¹² Vladimir Žumer, »Makro valorizacija arhivskega gradiva v Sloveniji,« Arhivi 31, št. 2 (2008):
307–326.
¹³ Theodore R. Schellenberg, »The Appraisal of Modern Public Records,« Bulletins of the National
Archives, št. 8 (oktober 1956).

21