Page 26 - Scripta manent

Lucija Čok

godiltudivzgojno-izobraževalnisistem.Poletu1954,kosejepoLondonskem
memorandumu nekdanja cona B STO-ja priključila k Sloveniji, so potrebe po
strokovnih kadrih hitro naraščale, zato sta bili ustanovljeni Srednja ekonom-
ska in Industrijsko-kovinarska šola, ki sta se kasneje preimenovali v Srednjo
ekonomsko in družboslovno šolo ter Srednjo kovinarsko in prometno šolo
Koper.
70. leta so bila ugodna za razvoj visokega šolstva (ustanovitev Univerze
v Mariboru, enote Pedagoške akademije v Novi Gorici in nekoliko kasneje
v Kopru), kajti Kavčičev policentrizem je spodbujal lokalni razvoj.⁴ Ob vseh
razgovorih pa se je zamisel, da bi nastala tretja slovenska univerza na Pri-
morskem, zdela še neuresničljiva. Težnja po unitarizmu iz časov nastajanja
ljubljanske univerze, ki naj bi se po predlogu zakonodaje iz leta 1921 ude-
janjil v eni (beograjski) univerzi z dislociranimi enotami po državi Jugosla-
viji, se je celo v 90. letih prejšnjega stoletja pojavila tudi v primeru ustana-
vljanja primorskih visokošolskih in raziskovalnih zavodov. Ob ustanavljanju
Znanstveno-raziskovalnega središča Koper leta 1994 so se nekateri vplivni
ljubljanski univerzitetniki močno trudili, da bi namesto samostojnega razi-
skovalnega zavoda ustanovili dislocirano enoto Znanstvenega inštituta Filo-
zofske fakultete Univerze v Ljubljani. S strani oblasti dirigiran unitarizem ob
ustanavljanjuljubljanskeuniverzejevprimeruprimorskeuniverzezamenjala
težnja slovenske oblasti po privatizaciji visokega šolstva pod krinko regiona-
lizacije. V tem scenariju pa so bila prizadevanja, da Primorska dobi univerzo,
ki naj bi jo ustanovila država, moteč element. Proti sleherni državni politiki,
ki s pogledom iz centra na geografskem in strateško pomembnem obrobju
Slovenije ni videla svoje lastne usode, je sredi 80. let pesnik in domoljub Ciril
Zlobec zapisal:⁵

Naš geopolitični položaj je očitno tak, da v modernem svetu moramo,
če se hočemo ohraniti kot narod, živeti odprto in hkrati strnjeno v sebi,
kajti za nas sta enako smrtni tako zakrnelost kot razpršenost. Biti mo-
ramo odprto jedro!

Po drugi svetovni vojni je bila postavitev šolstva v slovenski Istri zgodovin-
sko pogojena. Na zgodovinskih dejstvih zasnovan prolog v romanu Zlo pri-
hajassevera⁶ istrskega pisatelja Fulvia Tomizze zanimivo predstavlja to obdo-
bje. Ob italijanskih šolah je bila v letu 1945 ustanovljena tudi slovenska gim-

⁴ Stane Kavčič, predsednik slovenske vlade (predsednik Izvršnega sveta Skupščine SRS) od 1967
do 1972.
⁵ Ciril Zlobec, »Beseda, dve iz arhivskega spomina,« pismo avtorici, Ljubljana, 13. 3. 2011.
⁶ Fulvio Tomizza, Il male viene dal Nord: il romanzo del vescovo Vergerio (Mondadori, 1984).
24