Page 22 - Scripta manent
P. 22

Mirjana Kontestabile Rovis


                  nek višješolskega izobraževanja. Leta 1960 so ustanovili Višjo pomorsko šolo
                  Piran.¹⁰
                    S šolsko reformo v drugi polovici 50. let so izobraževanje učiteljev dvignili
                  na raven višjih šol. V Ljubljani so leta 1964 kot višjo šolo ustanovili akademijo
                  za učitelje razrednega pouka, koprsko učiteljišče je leta 1968 zamrlo. Pedago-
                  ška fakulteta v Ljubljani je leta 1974 ustanovila oddelke pedagoške akademije
                  v Kopru. Poseben pomen je Enota v Kopru dobila s poučevanjem učiteljev ra-
                  zrednega pouka na slovenskih šolah v zamejstvu. Ravno tako so usposabljali
                  razredne učitelje, ki so poučevali na šolah z italijanskim učnim jezikom. Leta
                  1987 so uvedli visokošolski študij za učitelje razrednega pouka, akademijo so
                  spremenili v fakulteto.¹¹


                  Pomen arhivskih virov
                  Pogled v preteklost izobraževanja ni mogoč brez raziskovanja arhivskih vi-
                  rov,zato jepomembno,daskrbimo zanjihov obstoj.Pokrajinski arhiv v Kopru
                  hrani gradivo ustvarjalcev s področja vzgoje in izobraževanja, kamor spadajo
                  vrtci, osnovne, srednje in višje šole. Univerza na Primorskem bo arhivu izro-
                  čila urejeno in popisano gradivo, ki obsega predustanovitveno obdobje in
                  sega do leta 1974. Ključno je, da se naš skupni spomin primerno hrani, zato
                  da gradivo ne propade in da postane dostopno vsakomur, danes in v prihod-
                  nje.
                    Arhivsko gradivo odseva in dokazuje delo, ustvarjalnost ter navsezadnje
                  tudi identiteto. Že v srednjem veku je zavest, da je treba spomin na pretekla
                  dejanja ohraniti za naslednje rodove, spodbudila nastanek ne le arhivov po-
                  membnih osebnosti, vladarjev in cerkve, temveč tudi pomembnih ustanov,
                  kot so univerze. Leta 2012 je izšel prvi del obsežne zgodovine evropskih uni-
                  verz, ki je nastal z znanstvenim preučevanjem univerzitetnih arhivov širom
                  Evrope.
                    Univerze so center znanosti ter kulturnega, gospodarskega in družbe-
                  nega razvoja. Skozi izobraževanje oblikujejo posameznike, poleg pridobi-
                  vanja strokovnih kompetenc jim omogočajo osebno rast. Ker sooblikujejo
                  družbo in spodbujajo njeno dobrobit, je dokumentacija, ki nastaja na univer-
                  zah, zelo pomembna. Naloga arhivov je, da skozi proces vrednotenja skupaj
                  z univerzo določijo, katero gradivo ima značilnosti arhivskega gradiva in bo


                ¹⁰ Nadja Terčon, »50 let Srednje pomorske šole Portorož,« Šolska kronika 30, št. 6 (1997): 288–231.
                 ¹¹ Mirjana Kontestabile Rovis, Učitelj naj bo: ob 130-letnici učiteljišča v Kopru (Pokrajinski arhiv Ko-
                  per, 2003); Lucija Čok, 25 let akademskega poslanstva koprske enote Pedagoške fakultete v Ljub-
                  ljani: bilten ob 25-letnici enote v Kopru (Pedagoška fakulteta Koper, 2000).


                  20
   17   18   19   20   21   22   23   24   25   26   27