Page 29 - Scripta manent
P. 29

Strma pot do Univerze na Primorskem











             Predsednik
             Milan Kučan
             in podporniki
             ob podpisu
             pisma o
             nameri za
             vzpostavitev
             visokega
             šolstva
             na Obali,
             30. 1. 1993


             Odprta univerza naj bi bila organizirana v oddelkih za naravoslovje, humani-
             stiko in družboslovje, metaznanosti, umetnosti in svobodne dejavnosti.
               Dodatni spodbudi k prizadevanjem za nastanek univerze sta bili Pismo o
             namerah za ustanovitev visokošolskega središča na Slovenski obali, ki so ga
             30. marca 1993 podpisali župani obalnih občin, predsednik obalne skupščine
             in predstavniki primorskega gospodarstva, ter Pismo o namerah za zagota-
             vljanje pogojev razvoja visokega šolstva v občinah Izola, Koper in Piran, ki so
             ga 20. novembra 1995 podpisali predstavniki obalnih občin in gospodarstva
             ter tedanji minister za šolstvo Slavko Gaber.

             Več poti do univerze
             Nekaj desetletij trajajoča dogovarjanja o tem, kako in kdaj ustanoviti uni-
             verzo, so se vlekla od sredine 70. do začetka 90. let 20. stoletja. Izobraženci,
             ki so se 1. februarja 1995 v Ankaranu združili v Akademsko društvo Univerza
             zahodne Slovenije, so si prizadevali za njeno takojšnjo ustanovitev. Vizija, ki
             je nastajala s podporo lokalnih oblasti, pa je načrtovala najprej visokošolsko
             središče, ki bi združevalo visokošolske ustanove na Obali in postopoma pre-
             raščalo v univerzo. Temeljna razhajanja tedaj prodirajočih vizij, kako do uni-
             verze, so bila predvsem v različnem videnju časa in načina za njeno ustanovi-
             tev. Akademsko društvo je želelo premočrtno pot do univerze, v razhajanju z
             lokalno vizijo je bilo tudi videnje njene velikosti in organiziranosti. Za začetek
             si je Marušič zamislil manjšo univerzo s tisoč ali dva tisoč študenti, notranja
             struktura organiziranosti naj bi bila oddelčna, njen status (javna ali zasebna


                                                                             27
   24   25   26   27   28   29   30   31   32   33   34