Page 28 - Scripta manent

Lucija Čok

Za poznavanje prizadevanj na poti do visokega šolstva v slovenski Istri je
vzorčen primer razvoj izobraževanja za potrebe pomorstva. Višja pomorska
šola je nastala na tradiciji šolanja slovenskih pomorščakov v preteklosti v raz-
ličnih oblikah in različnih obdobjih: od habsburške srednje šole za matema-
tiko in navtiko leta 1754 (Scuola di matematica e nautica Trieste) in akade-
mije za trgovino in navtiko leta 1817 v Trstu do Slovenske pomorske trgovske
akademije leta 1947 v Kopru, ki se je leta 1949 preselila v Piran. Ljudska skup-
ščina Republike Slovenije je 24. junija 1960 sprejela Zakon o ustanovitvi Višje
pomorske šole Piran. S širjenjem študijske ponudbe in kapacitet se višja po-
morska šola leta 1986 preimenuje v Višjo pomorsko in prometno šolo, leta
1992 v Visoko pomorsko in prometno šolo, 27. decembra 1995 pa je Državni
zbor RS sprejel odlok o preoblikovanju visoke šole v Fakulteto za pomorstvo
in promet Univerze v Ljubljani.¹⁰
V začetku 70. let je usmeritev k policentrizmu tudi sicer dala prve rezul-
tate. Leta 1975 je Ljudska republika Slovenija dobila nov visokošolski zakon,
kateregapredlagateljicajebilapodpredsednicaIzvršnegasvetaSRSAleksan-
dra Kornhauser. S tem zakonom so poleg fakultet tudi akademije in višje šole
postale članice univerze. Po mnenju nekaterih je s tem univerza izgubila no-
tranjo homogenost.¹¹ Zakon so pozdravili v Mariboru, saj jim je bila s tako
organiziranostjo odprta pot do ustanovitve univerze.
Na Skupnosti obalnih občin je bila 1992 ustanovljena delovna skupina za
pripravostrokovnihgradivzanadaljnjirazvojvisokošolskegaizobraževanja.¹²
V okviru delovanja komisije sta nastala dva dokumenta: študija Dragana Ma-
rušiča »Obala ni več provinca«¹³ in projektna naloga »Razvoj visokega šolstva
na Obali«.¹⁴ Študija Dragana Marušiča med drugim poudarja, da je kulturno
izročilo obmorskega prostora osnova za oblikovanje visokošolskih progra-
mov. Ti naj bi poleg obstoječih (pomorstvo in promet, hotelirstvo in turizem
ter visokošolski pedagoški študij) ponujali še programe računalništva, upo-
rabne matematike in prevajalstva. Pokazala se je tudi potreba po programih
humanistike, etnologije in jezikoslovja, kmetijstva, turizma, prometa in zvez.

¹⁰ Elen Twrdy, Daša Fabjan, Mojca Hočevar, Barbara Ambrožič in Barbara Hvalič Erzetič, ur., Po
morju in kopnem v višave: zbornik ob 50. obletnici (Fakulteta za pomorstvo in promet, 2010).
¹¹ Bizajl, Čas velikih pričakovanj.
¹² Gradivo SOO: ugotovitve, stališča in sklepi, 23. 7. 1992. Člani strokovne skupine: Aldo Črnigoj,
Alenka Malej, Bogdan Valentin, Danijel Božič, Dragan Marušič, Duša Krnel Umek, Luciano Mo-
nica, Lucija Čok in Rudi Kocjančič.
¹³ Dragan Marušič, »Obala ni več provinca – ali zakaj potrebujemo v Sloveniji novo univerzo« (eks-
pertiza, Skupnost obalnih občin Koper, 1991).
¹⁴ »Razvoj visokega šolstva na Obali« (razvojni projekt, Skupnost obalnih občin, december 1992).

26