Page 27 - Scripta manent

Strma pot do Univerze na Primorskem

nazija in istega leta tudi osnovna šola; naslednje leto je prve gojence spre-
jel Dijaški dom Koper. Po Londonskem memorandumu (1954) sta bili ustano-
vljeni še Srednja ekonomska in Industrijsko-kovinarska šola, dvajset let ka-
sneje (1974) pa so vztrajni pionirji vzpostavitve pedagoškega izobraževanja
dosegli, da je po dislociranih oddelkih ljubljanske Pedagoške akademije v
Novi Gorici in Novem mestu tudi Koper dobil višješolsko izobraževanje uči-
teljev. V akademskem letu 1974/1975 je v Kopru zaživel tudi višješolski študij
strojništva, ki pa je kljub potrebam po strojniškem kadru na obalnem obmo-
čju kasneje zamrl.
Vendar to dejstvo ni zaustavilo prizadevanj primorskih intelektualcev, da
dobijo svoje visokošolsko središče. Koprski župan Miro Kocjan (1967–1974)
omenja več zanimivih pobud in podporo nastajanju intelektualnega sredi-
šča v Istri tudi v povezovanju s Trstom. Marcello Spaccini, tedaj tržaški žu-
pan (1967–1978), je sicer govoril o tržaški univerzi, vendar je bil prepričan, da
bi bilo treba tudi cono B utrditi z neko izobraževalno ustanovo. Z razvojem
Luke in gospodarstva, je menil Spaccini, bo sicer Koper ostal brez intelektu-
alnega jedra.⁷ V razgovoru Mira Kocjana s predsednikom republiškega izvrš-
nega sveta Stanetom Kavčičem o potrebi po tretjem izobraževalnem sredi-
šču je Kavčič menil, da sta v Sloveniji že dve univerzi in bi bilo zelo težko na
hitro ustanoviti novo visokošolsko središče. Glede na zgodovinska dejstva je
Kavčič soglašal, da bi bilo za Primorsko dobro, da dobi univerzo. S podporo
Kopru pri tem bi predsednik izvršnega sveta imel težave z Goričani, ki so tudi
gojili zamisel o univerzi v Novi Gorici.
V 70. letih se je Skupnost obalnih občin začela temeljiteje ukvarjati z usta-
navljanjem višjih in visokih šol na Obali ter zadolžila Alda Černigoja v ana-
litični službi, da v ta namen vzpostavi delovanje posebne skupine strokov-
njakov. Poleg tega je v podporo dejavnosti za vzpostavitev visokega šolstva
na Primorskem ugodno vplivalo tudi dejstvo, da je vodenje Sekretariata za
prosveto in kulturo v Kavčičevi vladi leta 1972 prevzel Primorec Tomaž Bizajl.
Kljub temu je bilo treba strniti strokovne moči in utrditi politično voljo za ta
pomemben projekt, saj je Resolucija o dolgoročnem razvoju Socialistične re-
publike Slovenije do leta 1985 predvidevala delovanje le dveh univerz.⁸ Vse
večja gospodarska razvitost občin Koper, Izola in Piran je tudi zahtevala od
vseh dejavnikov na slovenski obali, da so začeli hitreje razvijati šolsko mrežo
srednjih, višjih in visokih šol.⁹

⁷ Miro Kocjan, strukturiran intervju, 4. 1. 2011.
⁸Tomaž Bizajl, Čas velikih pričakovanj: moja pot (samozaložba, 2009), 116.
⁹ Tomaž Bizajl, »Policentrični razvoj Slovenije – višje in visoko šolstvo na Slovenski obali,« Obala,
št. 15–16 (1972): 191–193.
25