Page 20 - Rok, Marija. 2015. Poti v zaposljivost. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 20
Koncept zaposljivosti
ali drugih, izvenštudijskih dejavnosti. Od študentov je odvisno, koliko teh
priložnosti bodo izkoristili, zato so njihove zaposlitvene kompetence samo
delno odvisne od študijskih programov institucije. In nazadnje na razmerja
med možnostmi za razvoj zaposljivosti in dejansko zaposlitvijo diploman-
ta odločilno vplivajo delodajalci. Delodajalec je torej tisti, ki pretvori zapo-
sljivost v zaposlenost.
Ne glede na vse priložnosti za razvoj zaposlitvenih kompetenc diplo-
manta v času študija pa obstaja še veliko dejavnikov, ki vplivajo na odloči-
tev delodajalca v procesih zaposlovanja:
- pretekle delovne izkušnje,
- področja študija,
- vrsta institucije,
- način študija,
20 - lokacija in mobilnost diplomanta,
- starost, spol, etnična pripadnost.
Poleg tega v selekcijskih procesih vedno obstajajo možnosti neracional-
nih odločitev kadrovikov; raziskovalci zlasti opozarjajo na nekatere neobi-
čajne prakse rekrutiranja in na diskriminacijske odločitve v primeru spola,
etnične pripadnosti ali starosti kandidata (Harvey, 2001).
2.2 Turizem in trg dela
Trg dela v turizmu je izredno raznolik in se stalno ter hitro spreminja. Tu-
ristični sektor se je razvil v silno razdrobljeno in večplastno dejavnost, ki
vključuje tako multinacionalke (kot so npr. mednarodne hotelske verige,
letalski prevozniki ali organizatorji potovanj) pa vse do majhnih družin-
skih hotelov in lokalnih agencij. Turistične organizacije delujejo v zaseb-
nem, javnem in civilnem sektorju. Diplomanti se lahko odločajo za zapo-
slitev v velikih korporacijah, v hitro rastočem segmentu MSP – majhnih in
srednje velikih podjetij, za samostojno podjetništvo ali za »freelance« delo
– delo v svobodnem poklicu. Turizem generira vedno nova podjetja, inova-
tivne oblike ponudbe pa ustvarjajo tudi nova delovna mesta. Nove poraz-
delitve dela v turizmu in spremenjene značilnosti zaposlovanja se odražajo
v velikem razponu zelo raznolikih možnosti dela v tem sektorju raznovr-
stnih dejavnosti, ki jih povezuje turizem – zlasti nastanitveni subsektor,
gastronomski subsektor, organizatorji potovanj in potovalne agencije, ki
zagotavljajo možnosti zaposlovanja za širok razpon kvalifikacij.
Turizem je nedvomno med vodilnimi industrijami sveta, njegova rast
presega ostale najhitreje rastoče sektorje (avtomobilska industrija, IKT, fi-
nančne storitve). Po podatkih WTTC (2015) predstavlja turizem 10 % glo-
ali drugih, izvenštudijskih dejavnosti. Od študentov je odvisno, koliko teh
priložnosti bodo izkoristili, zato so njihove zaposlitvene kompetence samo
delno odvisne od študijskih programov institucije. In nazadnje na razmerja
med možnostmi za razvoj zaposljivosti in dejansko zaposlitvijo diploman-
ta odločilno vplivajo delodajalci. Delodajalec je torej tisti, ki pretvori zapo-
sljivost v zaposlenost.
Ne glede na vse priložnosti za razvoj zaposlitvenih kompetenc diplo-
manta v času študija pa obstaja še veliko dejavnikov, ki vplivajo na odloči-
tev delodajalca v procesih zaposlovanja:
- pretekle delovne izkušnje,
- področja študija,
- vrsta institucije,
- način študija,
20 - lokacija in mobilnost diplomanta,
- starost, spol, etnična pripadnost.
Poleg tega v selekcijskih procesih vedno obstajajo možnosti neracional-
nih odločitev kadrovikov; raziskovalci zlasti opozarjajo na nekatere neobi-
čajne prakse rekrutiranja in na diskriminacijske odločitve v primeru spola,
etnične pripadnosti ali starosti kandidata (Harvey, 2001).
2.2 Turizem in trg dela
Trg dela v turizmu je izredno raznolik in se stalno ter hitro spreminja. Tu-
ristični sektor se je razvil v silno razdrobljeno in večplastno dejavnost, ki
vključuje tako multinacionalke (kot so npr. mednarodne hotelske verige,
letalski prevozniki ali organizatorji potovanj) pa vse do majhnih družin-
skih hotelov in lokalnih agencij. Turistične organizacije delujejo v zaseb-
nem, javnem in civilnem sektorju. Diplomanti se lahko odločajo za zapo-
slitev v velikih korporacijah, v hitro rastočem segmentu MSP – majhnih in
srednje velikih podjetij, za samostojno podjetništvo ali za »freelance« delo
– delo v svobodnem poklicu. Turizem generira vedno nova podjetja, inova-
tivne oblike ponudbe pa ustvarjajo tudi nova delovna mesta. Nove poraz-
delitve dela v turizmu in spremenjene značilnosti zaposlovanja se odražajo
v velikem razponu zelo raznolikih možnosti dela v tem sektorju raznovr-
stnih dejavnosti, ki jih povezuje turizem – zlasti nastanitveni subsektor,
gastronomski subsektor, organizatorji potovanj in potovalne agencije, ki
zagotavljajo možnosti zaposlovanja za širok razpon kvalifikacij.
Turizem je nedvomno med vodilnimi industrijami sveta, njegova rast
presega ostale najhitreje rastoče sektorje (avtomobilska industrija, IKT, fi-
nančne storitve). Po podatkih WTTC (2015) predstavlja turizem 10 % glo-
