Page 25 - Rok, Marija. 2015. Poti v zaposljivost. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 25
2.2 Turizem in trg dela 25
V letu 2012 so delodajalci najbolj iskali kandidate s srednjo poklicno in
strokovno izobrazbo, ti zajemajo kar 87 % vsega povpraševanja. Na spisku
deficitarnih poklicev sta konstantno dva poklica s področja turizma: ku-
har in natakar (ZRSZ, 2015).
Delež povpraševanja po kandidatih s terciarno izobrazbo pa je bil leta
2012 manjši od 2 %. Tu je vzrok, zakaj se morajo diplomanti zadovoljiti
z delovnimi mesti, ki zahtevajo sekundarno stopnjo izobrazbe. Študenti
morajo zatorej že v času študija razvijati kompetence zaposljivosti, širiti in
osveževati svoje znanje, prepoznavati in izrabljati nove priložnosti ter sle-
diti trendom v stroki.
2.2.2 Problem preizobraženosti diplomantov
Na trgu dela se pojavlja neskladje med ponudbo delovnih mest in pov-
praševanjem – številom diplomantov s terciarno izobrazbo. Po podatkih
Eurostata (2015) je med mladimi (20–24 let) v Sloveniji kar 56 % vpisanih
v programe izobraževanja, kar je najvišji odstotek med državami EU. Toda
problem je nizka učinkovitost študija (dolžina študija, veliko ponavljanja,
navidezni vpisi, izkoriščanje ugodnosti iz naslova študentskega statusa,
vpliv načina financiranja študija). Od leta 2013 dalje se sicer število diplo-
mantov manjša, kar je posledica demografskih sprememb.
Upoštevati je potrebno tudi dokaj skromno mednarodno mobilnost
mladih diplomantov v Sloveniji, ki se za odhod v tujino odločajo v manj-
ši meri kot vrstniki po Evropi. Delež slovenskih študentov, ki so sodelova-
li v mednarodnih izmenjavah, je povsem pri dnu (12 %), le turški študenti
se jih udeležujejo v še manjšem deležu (9 %), nasprotno pa kažejo podatki
za Finsko, Poljsko in Avstrijo, da se tam poda v to izkušnjo kar tretjina štu-
dentov (Allen, Pavlin in van der Velde, 2011).
A gospodarska kriza je prisilila mlade diplomante, da se pogosteje od-
ločajo za odhod v tujino. Kajti imeti delo v Sloveniji, lahko pogosto pomeni
atipične oblike dela: za določen čas, za krajši delovni čas, delo kot agencijski
delavec, študentsko delo, delo kot samostojni podjetnik (s. p.); v turistič-
nem sektorju je izrazito prisotno sezonsko delo. Te oblike dela so prekarne,
so negotove in brez pravic, ki jih uživajo redno zaposleni. Mladi diploman-
ti pa seveda iščejo varnost, možnost razvoja, primerno nagrado, ne pa odri-
njenost na marginalne položaje.
Preizobraženost diplomantov je stanje, ko posameznik zaseda delovno
mesto, za katero je zahtevana raven izobrazbe nižja od njegove. Pojav prei-
zobraženosti diplomantov turizma je pojav, ki ga opažajo tudi v drugih dr-
žavah (npr. Raybould in Wilkins, 2005). Avtorji jo pripisujejo tako mno-
V letu 2012 so delodajalci najbolj iskali kandidate s srednjo poklicno in
strokovno izobrazbo, ti zajemajo kar 87 % vsega povpraševanja. Na spisku
deficitarnih poklicev sta konstantno dva poklica s področja turizma: ku-
har in natakar (ZRSZ, 2015).
Delež povpraševanja po kandidatih s terciarno izobrazbo pa je bil leta
2012 manjši od 2 %. Tu je vzrok, zakaj se morajo diplomanti zadovoljiti
z delovnimi mesti, ki zahtevajo sekundarno stopnjo izobrazbe. Študenti
morajo zatorej že v času študija razvijati kompetence zaposljivosti, širiti in
osveževati svoje znanje, prepoznavati in izrabljati nove priložnosti ter sle-
diti trendom v stroki.
2.2.2 Problem preizobraženosti diplomantov
Na trgu dela se pojavlja neskladje med ponudbo delovnih mest in pov-
praševanjem – številom diplomantov s terciarno izobrazbo. Po podatkih
Eurostata (2015) je med mladimi (20–24 let) v Sloveniji kar 56 % vpisanih
v programe izobraževanja, kar je najvišji odstotek med državami EU. Toda
problem je nizka učinkovitost študija (dolžina študija, veliko ponavljanja,
navidezni vpisi, izkoriščanje ugodnosti iz naslova študentskega statusa,
vpliv načina financiranja študija). Od leta 2013 dalje se sicer število diplo-
mantov manjša, kar je posledica demografskih sprememb.
Upoštevati je potrebno tudi dokaj skromno mednarodno mobilnost
mladih diplomantov v Sloveniji, ki se za odhod v tujino odločajo v manj-
ši meri kot vrstniki po Evropi. Delež slovenskih študentov, ki so sodelova-
li v mednarodnih izmenjavah, je povsem pri dnu (12 %), le turški študenti
se jih udeležujejo v še manjšem deležu (9 %), nasprotno pa kažejo podatki
za Finsko, Poljsko in Avstrijo, da se tam poda v to izkušnjo kar tretjina štu-
dentov (Allen, Pavlin in van der Velde, 2011).
A gospodarska kriza je prisilila mlade diplomante, da se pogosteje od-
ločajo za odhod v tujino. Kajti imeti delo v Sloveniji, lahko pogosto pomeni
atipične oblike dela: za določen čas, za krajši delovni čas, delo kot agencijski
delavec, študentsko delo, delo kot samostojni podjetnik (s. p.); v turistič-
nem sektorju je izrazito prisotno sezonsko delo. Te oblike dela so prekarne,
so negotove in brez pravic, ki jih uživajo redno zaposleni. Mladi diploman-
ti pa seveda iščejo varnost, možnost razvoja, primerno nagrado, ne pa odri-
njenost na marginalne položaje.
Preizobraženost diplomantov je stanje, ko posameznik zaseda delovno
mesto, za katero je zahtevana raven izobrazbe nižja od njegove. Pojav prei-
zobraženosti diplomantov turizma je pojav, ki ga opažajo tudi v drugih dr-
žavah (npr. Raybould in Wilkins, 2005). Avtorji jo pripisujejo tako mno-
