Page 23 - Rok, Marija. 2015. Poti v zaposljivost. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 23
2.2 Turizem in trg dela
te turizma je torej potrebno usposobiti za timsko delo, zmožnost dela pod
pritiskom, usposobiti za reševanje problemov, time management, organizi-
ranje in načrtovanje dela ipd. Skratka, potrebujejo kader, ki bo organizaci-
ji pomagal spopadati se s stalnimi spremembami. Dodajmo izsledke razi-
skave v 19 državah EU (HEGESCO, 2012), ki kaže, da je začetna kariera
mladih diplomantov v prvih petih letih potekala v negotovih in spreminja-
jočih pogojih, vzdušju tekmovalnosti in stalnih reorganizacij, njihovo delo
pa je bilo vpeto v mednarodno okolje in povezano z ustvarjanjem. Vsak peti
je že doživel izkušnjo reorganizacije, odpuščanja in večje spremembe delov-
nih procesov.
2.2.1 Deficitarnost in suficitarnost poklicev v turizmu 23
Kljub rasti turizma pa zaposlitve v tem sektorju niso samoumevne. Zapo-
sljivost in konkurenčnost diplomantov turizma na trgu dela je postala ak-
tualna zlasti z nastopom gospodarske krize in visokih stopenj brezposel-
nosti, po drugi stani pa tudi zaradi ekstenzivnega razvoja izobraževalnih
organizacij v turizmu na postsekundarni ravni v preteklih desetletjih, z
višjimi vpisnimi kvotami in razmahom izrednega študija ter posledičnega
množičnega priliva diplomantov na trg dela.
Mladinska brezposelnost v večini evropskih držav je že desetletja
dva- do trikrat višja od splošnih stopenj brezposelnosti in je prepoznana
kot eden osrednjih problemov zaposlovanja (Trbanc, 2007). Nova delovna
mesta se odpirajo v razmerah gospodarske rasti in z upokojitvami. Če ras-
ti ni, upokojevanje pa tudi ne sprošča dovolj delovnih mest, se morajo brez-
poselni zadovoljiti tudi z delovnimi mesti, ki zahtevajo nižjo izobrazbo.
Kot torej ugotavljamo, je povpraševanje po delavcih v sektorju turiz-
ma kljub rasti turizma v stalnem upadanju. V Tabeli 2 prikazujemo giba-
nje povpraševanja v obdobju 2008–2012.
Tabela 2: Povpraševanje po delavcih z izobrazbo s področja hotelirstva, gostinstva in potovanj
po posameznih letih in času zaposlitve, 2008–2012.
Leto povpraševanja N Delež Nedoločen čas Določen čas
(v %) (v %)
2008 11.412 29 30,4 69,6
2009 7.979 20 24,7 75,3
2010 7.523 19 22 77,9
2011 7.100 18 20,6 79,4
2012 5.683 14 19 81
Vir: ZRSZ, 2015.
te turizma je torej potrebno usposobiti za timsko delo, zmožnost dela pod
pritiskom, usposobiti za reševanje problemov, time management, organizi-
ranje in načrtovanje dela ipd. Skratka, potrebujejo kader, ki bo organizaci-
ji pomagal spopadati se s stalnimi spremembami. Dodajmo izsledke razi-
skave v 19 državah EU (HEGESCO, 2012), ki kaže, da je začetna kariera
mladih diplomantov v prvih petih letih potekala v negotovih in spreminja-
jočih pogojih, vzdušju tekmovalnosti in stalnih reorganizacij, njihovo delo
pa je bilo vpeto v mednarodno okolje in povezano z ustvarjanjem. Vsak peti
je že doživel izkušnjo reorganizacije, odpuščanja in večje spremembe delov-
nih procesov.
2.2.1 Deficitarnost in suficitarnost poklicev v turizmu 23
Kljub rasti turizma pa zaposlitve v tem sektorju niso samoumevne. Zapo-
sljivost in konkurenčnost diplomantov turizma na trgu dela je postala ak-
tualna zlasti z nastopom gospodarske krize in visokih stopenj brezposel-
nosti, po drugi stani pa tudi zaradi ekstenzivnega razvoja izobraževalnih
organizacij v turizmu na postsekundarni ravni v preteklih desetletjih, z
višjimi vpisnimi kvotami in razmahom izrednega študija ter posledičnega
množičnega priliva diplomantov na trg dela.
Mladinska brezposelnost v večini evropskih držav je že desetletja
dva- do trikrat višja od splošnih stopenj brezposelnosti in je prepoznana
kot eden osrednjih problemov zaposlovanja (Trbanc, 2007). Nova delovna
mesta se odpirajo v razmerah gospodarske rasti in z upokojitvami. Če ras-
ti ni, upokojevanje pa tudi ne sprošča dovolj delovnih mest, se morajo brez-
poselni zadovoljiti tudi z delovnimi mesti, ki zahtevajo nižjo izobrazbo.
Kot torej ugotavljamo, je povpraševanje po delavcih v sektorju turiz-
ma kljub rasti turizma v stalnem upadanju. V Tabeli 2 prikazujemo giba-
nje povpraševanja v obdobju 2008–2012.
Tabela 2: Povpraševanje po delavcih z izobrazbo s področja hotelirstva, gostinstva in potovanj
po posameznih letih in času zaposlitve, 2008–2012.
Leto povpraševanja N Delež Nedoločen čas Določen čas
(v %) (v %)
2008 11.412 29 30,4 69,6
2009 7.979 20 24,7 75,3
2010 7.523 19 22 77,9
2011 7.100 18 20,6 79,4
2012 5.683 14 19 81
Vir: ZRSZ, 2015.
