Page 106 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 106
Mestno prebivalstvo Slovenije
lokacijskih količnikov, enako kot vrednost bruto selitev, so bile v majhnih
mestih. Iz lokacijskih količnikov in vrednosti bruto selitev lahko sklepa-
mo, da so moški selitveno gibljivejši kot ženske, saj so bili pri njih lokacijski
količniki razporejeni v razponu med 0,90 in 1,18 ob približno 114 preselje-
nih osebah na 1.000 prebivalcev. Pri ženskah je ta razpon manjši (od 0,93
do 1,12) in je, enako kot pri moških, večji pri odselitvah.
Za slovenska mesta lahko ugotovimo, da nikakor niso več območja
osredotočanja prebivalstva. Prej obratno, lahko bi govorili o razseljeva-
nju mestnega prebivalstva v obmestna območja. To kaže skupina naselij
mestnega območja, ki so jih na Statističnem uradu RS vključili v mestna
območja mest, v katerih neposredni bližini se nahajajo. Imajo daleč najvišji
selitveni saldo, pri ženskah skoraj šest oseb na 1.000 prebivalcev.
Bruto selitve pri ženskah so bile na vseh območjih manjše kot pri moš-
106 kih, edina izjema so druga naselja. V tem primeru sklepamo, da k temu naj-
več prispevajo selitve zaradi porok, ob katerih se tradicionalno pogosteje
preseli ženska kot moški, a tega podrobneje nismo raziskali.
V zvezi z mednarodnimi selitvami smo ugotovili, da se je v obdobju
2009 do 2012 iz Slovenije skupaj izselilo 42.030 ljudi, največ, več kot tri-
najst tisoč, v prvem letu navedenega obdobja. Do leta 2011 je to število pad-
lo na nekaj čez osem tisoč, v letu 2012 pa se je spet povzpelo čez devet ti-
soč. Za več kot polovico odseljenih je bila država, kamor so se odselili, ena
od držav nekdanje Jugoslavije (brez Hrvaške). Dobra polovica od teh (več
kot dvanajst tisoč) je odpadla na Bosno in Hercegovino. Odseljevanje tja pa
se je strmo zmanjševalo skozi celotno obdobje in je padlo z nad 5.000 leta
2009 na krepko pod 2.000 v letu 2012.
Odseljenih v vse države EU skupaj je bilo komaj kaj dosti več, kot je
bilo odseljenih v Bosno in Hercegovino. Več kot pol jih je odpadlo na tri
sosednje države in Nemčijo. Največ se jih je odselilo na Hrvaško (več kot
tri tisoč), le nekaj manj v Nemčijo, skoraj dva tisoč v Avstrijo in nekaj čez ti-
soč v Italijo. Avstrija in Nemčija sta iz leta v leto beležili večje številke, naj-
večji skok se je zgodil prav v zadnjem letu obdobja, ko sta se ti dve državi
povzpeli tudi nad Hrvaško.
Od drugih evropskih držav je imela pomembno mesto pri odselitvah iz
Slovenije Švica, kamor se je odselilo nekaj manj kot osemsto ljudi, med neevrop-
skimi državami pa so bile v ospredju ZDA, a se je tja v štiriletnem obdobju od-
selilo le nekaj čez 700 oseb, največ prav v zadnjem letu, podobno kot v Švico.
Priseljevanje v istem obdobju je bilo nekoliko večje od odseljevanja.
Število priseljenih je preseglo petdeset tisoč. Od tega se jih je več kot tre-
tjina (skoraj 20 tisoč) priselila iz Bosne in Hercegovine. Ta država je imela
tudi tretjinski delež bruto selitev, pri neto selitvah pa celo več kot tripetin-
lokacijskih količnikov, enako kot vrednost bruto selitev, so bile v majhnih
mestih. Iz lokacijskih količnikov in vrednosti bruto selitev lahko sklepa-
mo, da so moški selitveno gibljivejši kot ženske, saj so bili pri njih lokacijski
količniki razporejeni v razponu med 0,90 in 1,18 ob približno 114 preselje-
nih osebah na 1.000 prebivalcev. Pri ženskah je ta razpon manjši (od 0,93
do 1,12) in je, enako kot pri moških, večji pri odselitvah.
Za slovenska mesta lahko ugotovimo, da nikakor niso več območja
osredotočanja prebivalstva. Prej obratno, lahko bi govorili o razseljeva-
nju mestnega prebivalstva v obmestna območja. To kaže skupina naselij
mestnega območja, ki so jih na Statističnem uradu RS vključili v mestna
območja mest, v katerih neposredni bližini se nahajajo. Imajo daleč najvišji
selitveni saldo, pri ženskah skoraj šest oseb na 1.000 prebivalcev.
Bruto selitve pri ženskah so bile na vseh območjih manjše kot pri moš-
106 kih, edina izjema so druga naselja. V tem primeru sklepamo, da k temu naj-
več prispevajo selitve zaradi porok, ob katerih se tradicionalno pogosteje
preseli ženska kot moški, a tega podrobneje nismo raziskali.
V zvezi z mednarodnimi selitvami smo ugotovili, da se je v obdobju
2009 do 2012 iz Slovenije skupaj izselilo 42.030 ljudi, največ, več kot tri-
najst tisoč, v prvem letu navedenega obdobja. Do leta 2011 je to število pad-
lo na nekaj čez osem tisoč, v letu 2012 pa se je spet povzpelo čez devet ti-
soč. Za več kot polovico odseljenih je bila država, kamor so se odselili, ena
od držav nekdanje Jugoslavije (brez Hrvaške). Dobra polovica od teh (več
kot dvanajst tisoč) je odpadla na Bosno in Hercegovino. Odseljevanje tja pa
se je strmo zmanjševalo skozi celotno obdobje in je padlo z nad 5.000 leta
2009 na krepko pod 2.000 v letu 2012.
Odseljenih v vse države EU skupaj je bilo komaj kaj dosti več, kot je
bilo odseljenih v Bosno in Hercegovino. Več kot pol jih je odpadlo na tri
sosednje države in Nemčijo. Največ se jih je odselilo na Hrvaško (več kot
tri tisoč), le nekaj manj v Nemčijo, skoraj dva tisoč v Avstrijo in nekaj čez ti-
soč v Italijo. Avstrija in Nemčija sta iz leta v leto beležili večje številke, naj-
večji skok se je zgodil prav v zadnjem letu obdobja, ko sta se ti dve državi
povzpeli tudi nad Hrvaško.
Od drugih evropskih držav je imela pomembno mesto pri odselitvah iz
Slovenije Švica, kamor se je odselilo nekaj manj kot osemsto ljudi, med neevrop-
skimi državami pa so bile v ospredju ZDA, a se je tja v štiriletnem obdobju od-
selilo le nekaj čez 700 oseb, največ prav v zadnjem letu, podobno kot v Švico.
Priseljevanje v istem obdobju je bilo nekoliko večje od odseljevanja.
Število priseljenih je preseglo petdeset tisoč. Od tega se jih je več kot tre-
tjina (skoraj 20 tisoč) priselila iz Bosne in Hercegovine. Ta država je imela
tudi tretjinski delež bruto selitev, pri neto selitvah pa celo več kot tripetin-
