Page 107 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 107
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije 107
skega, saj je število priseljenih oseb za nekaj manj kot sedem tisoč presega-
lo število odseljenih. Podobno kot pri odseljevanju je tudi pri priseljevanju
pri tej državi zaslediti padanje števila priseljenih. Največje je bilo zmanjša-
nje med 2009 in 2010, nato je število priseljenih leta 2011 padlo pod tri ti-
soč, a se je potem v naslednjem letu spet povzpelo nad to številko.
Med državami EU (čeprav tedaj še ni bila članica) je bila po priseljeva-
nju daleč pred vsemi drugimi Hrvaška z nekaj več kot 3.500 priseljenimi.
Z okrog 1.500 sta ji sledili Nemčija in Bolgarija, več kot tisoč priseljenih je
bilo še iz Italije. Bolgarija je edina med temi, ki je imela stalno rast števila
priseljenih v Slovenijo, tako da se je število na letni ravni z 278 povzpelo na
447. Slika pri Hrvaški pa precej spominja na Bosno in Hercegovino – velik
padec na začetku obdobja, nato stagnacija in rahel vzpon v zadnjem letu.
Med drugimi evropskimi državami sta v ospredju Ukrajina in Ruska
federacija, številke pa so že manjše (nekaj pod 700 in pod 600), vendar je
dinamika priseljevanja znotraj obdobja pri teh dveh državah različna. Ru-
sija beleži dve zaporedni znižanji, ki jima sledi rahlo povečanje v zadnjem
letu, pri Ukrajini pa je padec med 2009 in 2010 precej manjši, zato pa sle-
di strma rast števila priseljenih v obeh naslednjih letih. V zadnjem letu in v
celotnem obdobju je tako po številu priseljenih Ukrajina prehitela Rusijo.
Od neevropskih držav se po številu priseljenih Kitajska uvršča ravno
med Ukrajino in Rusijo z nekaj več kot 600 priseljenimi, sledijo pa ZDA
z nekaj več kot 500. Toda če so številke pri ZDA iz leta v leto bolj ali manj
podobne (od 125 do 136), je pri Kitajski številka z 274 na začetku obdob-
ja do leta 2011 padla pod 100 in se potem v letu 2012 spet povzpela na 117.
Slovenija ima z neevropskimi državami za skoraj šest tisoč oseb bruto
selitev, a so priselitve in odselitve skoraj uravnotežene, saj je selitveni saldo
sicer pozitiven, a znaša zgolj 167 oseb v štirih letih. To je celo manj, kot zna-
ša selitveni saldo z evropskimi državami, ki niso z območja nekdanje Jugo-
slavije in niso članice EU. Ta je bil 224, in sicer ob 3.474 skupno priseljenih
in odseljenih. Države, s katerimi ima Slovenija negativen migracijski saldo,
so Švica s 471 osebami presežka tja odseljenih nad številom priseljenih od
tam, med neevropskimi je na prvem mestu Avstralija (226), sledijo ZDA
(184), nato pa še Kanada (128).
Edina skupina držav, s katerimi ima Slovenija v celoti gledano negativno
selitveno razmerje med letoma 2009 in 2012, so članice EU (vključno s Hr-
vaško). Skupen negativni saldo znaša kar 1.729 oseb. Na račun pozitivnega
salda z Bolgarijo (659), Hrvaško (469) in še nekaterimi drugimi članicami je
ta saldo manj negativen, kot bi bil glede na to, da se je samo v Nemčijo in Av-
strijo odselilo po tisoč več prebivalcev Slovenije, kot se jih je od tam priselilo.
Pri drugih članicah so te številke bistveno manjše. Od vseh zahodno- in se-
vernoevropskih članic je imela Slovenija pozitiven selitveni saldo le z Italijo.
skega, saj je število priseljenih oseb za nekaj manj kot sedem tisoč presega-
lo število odseljenih. Podobno kot pri odseljevanju je tudi pri priseljevanju
pri tej državi zaslediti padanje števila priseljenih. Največje je bilo zmanjša-
nje med 2009 in 2010, nato je število priseljenih leta 2011 padlo pod tri ti-
soč, a se je potem v naslednjem letu spet povzpelo nad to številko.
Med državami EU (čeprav tedaj še ni bila članica) je bila po priseljeva-
nju daleč pred vsemi drugimi Hrvaška z nekaj več kot 3.500 priseljenimi.
Z okrog 1.500 sta ji sledili Nemčija in Bolgarija, več kot tisoč priseljenih je
bilo še iz Italije. Bolgarija je edina med temi, ki je imela stalno rast števila
priseljenih v Slovenijo, tako da se je število na letni ravni z 278 povzpelo na
447. Slika pri Hrvaški pa precej spominja na Bosno in Hercegovino – velik
padec na začetku obdobja, nato stagnacija in rahel vzpon v zadnjem letu.
Med drugimi evropskimi državami sta v ospredju Ukrajina in Ruska
federacija, številke pa so že manjše (nekaj pod 700 in pod 600), vendar je
dinamika priseljevanja znotraj obdobja pri teh dveh državah različna. Ru-
sija beleži dve zaporedni znižanji, ki jima sledi rahlo povečanje v zadnjem
letu, pri Ukrajini pa je padec med 2009 in 2010 precej manjši, zato pa sle-
di strma rast števila priseljenih v obeh naslednjih letih. V zadnjem letu in v
celotnem obdobju je tako po številu priseljenih Ukrajina prehitela Rusijo.
Od neevropskih držav se po številu priseljenih Kitajska uvršča ravno
med Ukrajino in Rusijo z nekaj več kot 600 priseljenimi, sledijo pa ZDA
z nekaj več kot 500. Toda če so številke pri ZDA iz leta v leto bolj ali manj
podobne (od 125 do 136), je pri Kitajski številka z 274 na začetku obdob-
ja do leta 2011 padla pod 100 in se potem v letu 2012 spet povzpela na 117.
Slovenija ima z neevropskimi državami za skoraj šest tisoč oseb bruto
selitev, a so priselitve in odselitve skoraj uravnotežene, saj je selitveni saldo
sicer pozitiven, a znaša zgolj 167 oseb v štirih letih. To je celo manj, kot zna-
ša selitveni saldo z evropskimi državami, ki niso z območja nekdanje Jugo-
slavije in niso članice EU. Ta je bil 224, in sicer ob 3.474 skupno priseljenih
in odseljenih. Države, s katerimi ima Slovenija negativen migracijski saldo,
so Švica s 471 osebami presežka tja odseljenih nad številom priseljenih od
tam, med neevropskimi je na prvem mestu Avstralija (226), sledijo ZDA
(184), nato pa še Kanada (128).
Edina skupina držav, s katerimi ima Slovenija v celoti gledano negativno
selitveno razmerje med letoma 2009 in 2012, so članice EU (vključno s Hr-
vaško). Skupen negativni saldo znaša kar 1.729 oseb. Na račun pozitivnega
salda z Bolgarijo (659), Hrvaško (469) in še nekaterimi drugimi članicami je
ta saldo manj negativen, kot bi bil glede na to, da se je samo v Nemčijo in Av-
strijo odselilo po tisoč več prebivalcev Slovenije, kot se jih je od tam priselilo.
Pri drugih članicah so te številke bistveno manjše. Od vseh zahodno- in se-
vernoevropskih članic je imela Slovenija pozitiven selitveni saldo le z Italijo.
