Page 102 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.

Mestno prebivalstvo Slovenije

cev, bolj pride to do izraza. Če stopnje smrtnosti računamo za umrle za eno
leto (v našem primeru 2012) in ne za več let, potem pri najnižjih starostnih
razredih vsak otrok in mladostnik, ki je v tem letu umrl, pomembno vpliva
na velikost starostnospecifične stopnje smrtnosti. Na grafikonu (Slika 28)
so za vse starostne razrede moških prikazane stopnje smrtnosti le za Slo-
venijo (neprekinjena krivulja), pri vseh podpopulacijah pa vsaj v enem od
najnižjih starostnih razredov v tekočem letu ni umrl noben deček ali mla-
dostnik in je zato krivulja prekinjena. Nasprotno pa že zaradi nekaj umr-
lih stopnja doseže visoko nadpovprečno vrednost za dani starostni razred.

102

Slika 29: Odstopanje starostnospecifičnih stopenj smrtnosti od državnega povprečja za moško
prebivalstvo Slovenije za leto 2012 po tipu naselja.
Figure 29: Relative Divergence of Age Specific Mortality Rates for Men According to National Average
by Type of Settlement (2012).
Vir: Popis 2011, mikropodatki: SURS, 2014.

Na grafikonu, ki prikazuje odstopanja od državnega povprečja (Slika
29), je jasno vidno, kako pri posameznih podpopulacijah stopnje smrtnosti
od leta do leta nihajo med nad- in podpovprečnostjo, pri čemer se to iz-
menjujoče odklanjanje od povprečja navzgor in navzdol vse bolj umirja in
zmanjšuje z zviševanjem starosti. Najhitreje se to zgodi pri prebivalstvu ne-
mestnih naselij, pri katerem so tudi nihaji najmanjši. Glede na to, da v teh
naseljih živi približno pol prebivalcev Slovenije, to ne preseneča. Naselja
mestnega območja s skupno najmanj prebivalci imajo nasprotno najdalj in
v glavnem tudi najbolj nihajočo krivuljo odstopanj. Edino, kar lahko ugo-