Page 103 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 103
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije

tovimo na podlagi predstavljenih grafikonov, je, da razlik v smrtnosti med
posameznimi območji po petletnih starostnih razredih ni mogoče ugota-
vljati. Zato smo se odločili razlike ugotavljati s stopnjo smrtnosti v staro-
stnem razredu od 0 do 64 let in v starostnem razredu 65 let in več ter s
splošno stopnjo smrtnosti. Pri delitvi prebivalstva glede na gostoto stano-
vanj na hišno številko je bila leta 2012 najvišja smrtnost moških pri razredu
z višjo srednjo gostoto (10,00 do 24,99 stanovanj na hišno številko), najniž-
ja pa pri razredu z najvišjo stanovanjsko gostoto (Slika 30). Druge najvišje
vrednosti vseh treh kazalnikov je imel razred z najnižjo gostoto. Stopnjeva-
nja v smeri naraščanja ali padanja gostote ni opaziti in to še v večji meri ve-
lja za smrtnost žensk kot za smrtnost moških.

103

Slika 30: Starostnospecifične stopnje smrtnosti za starostni skupini moških, mlajših od 65 let,
in starih 65 let in več ter splošna stopnja smrtnosti za moške za leto 2012 po razredih stanovanj-
ske gostote.
Figure 30: Age Specific Mortality Rates for Age Groups 0–65 and 65 and More and Mortality Rate for
Men by Appartment per House Number Density Classes (2012).
Vir: Popis 2011, mikropodatki: SURS, 2014.

Nekaj podobnega lahko ugotovimo tudi za smrtnost, če jo analizi-
ramo po tipu naselja (Preglednica 12). V preglednici so polja z najvišji-
mi vrednostmi obarvana rožnato, z najnižjimi vrednostmi pa modro. Vse
vrednosti, nižje od povprečne vrednosti za Slovenijo, so zapisane s pošev-
no pisavo. Najvišje vrednosti se v preglednici pojavljajo skoraj izključno pri
majhnih mestih. Le pri starostnem razredu moških, mlajših od 65 let, se
   98   99   100   101   102   103   104   105   106   107   108