Page 125 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 125
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije
srednje starega prebivalstva, je bil pri prvi indeks staranja pod 100, pri dru-
gi pa nad 200. Vipava je imela torej skoraj še enkrat večji delež mladega pre-
bivalstva (18,0 % proti 10,0 %) , Lendava pa za več kot pol večji delež starega
prebivalstva kot Vipava (22,5 % proti 14,2 %). Razlike med mestnimi ob-
močji s skrajnimi vrednostmi so še večje, saj je bil najnižji delež starega pre-
bivalstva v Ivančni Gorici (10,9 %) za več kot dvakrat manjši od največjega
v Šmarjah pri Jelšah. Pri mladem prebivalstvu pa je bil najmanjši delež pri
Portorožu z 9,2 % tudi skoraj natanko dvakrat manjši od največjega pri Vi-
pavi. Mestnih območij, pri katerih je delež starega prebivalstva presegal 20
%, je bilo 20, med njimi pa so pogosti manjši in nekoliko večji kraji z domo-
vi starejših občanov (Naklo, Radenci, Polzela, Ormož itn.).
125
Slika 37: Indeks feminitete (število žensk na 100 moških) in delež starih (65 let in več) prebival-
cev v mestnih območjih Slovenije 1. 1. 2011.
Figure 37: Femininity Index (Number of Women per 100 men) and Share of Old Population (65 Years
and More) in Slovenian Urban Areas (1. 1. 2011).
Vir: Popis 2011, mikropodatki: SURS, 2014.
Ob koncu tega podpoglavja še nekaj besed o razmerju med deležem
žensk in moških. Izračunali smo indekse feminitete za vsa 104 mestna ob-
močja in ugotovili, da je bilo leta 2011 v Sloveniji 27 mestnih območij, kjer
je živelo več moških kot žensk. Najnižji indeks feminitete je bil v Šoštanju,
kjer je na 100 moških živelo le približno 86 žensk, v Šmartnem pri Litiji 88,
sledili pa so še Sežana, Solkan in Krško z manj kot 95. V glavnem so ime-
la presežek manjša mesta, ki bi jih lahko označili za industrijska središča s
srednje starega prebivalstva, je bil pri prvi indeks staranja pod 100, pri dru-
gi pa nad 200. Vipava je imela torej skoraj še enkrat večji delež mladega pre-
bivalstva (18,0 % proti 10,0 %) , Lendava pa za več kot pol večji delež starega
prebivalstva kot Vipava (22,5 % proti 14,2 %). Razlike med mestnimi ob-
močji s skrajnimi vrednostmi so še večje, saj je bil najnižji delež starega pre-
bivalstva v Ivančni Gorici (10,9 %) za več kot dvakrat manjši od največjega
v Šmarjah pri Jelšah. Pri mladem prebivalstvu pa je bil najmanjši delež pri
Portorožu z 9,2 % tudi skoraj natanko dvakrat manjši od največjega pri Vi-
pavi. Mestnih območij, pri katerih je delež starega prebivalstva presegal 20
%, je bilo 20, med njimi pa so pogosti manjši in nekoliko večji kraji z domo-
vi starejših občanov (Naklo, Radenci, Polzela, Ormož itn.).
125
Slika 37: Indeks feminitete (število žensk na 100 moških) in delež starih (65 let in več) prebival-
cev v mestnih območjih Slovenije 1. 1. 2011.
Figure 37: Femininity Index (Number of Women per 100 men) and Share of Old Population (65 Years
and More) in Slovenian Urban Areas (1. 1. 2011).
Vir: Popis 2011, mikropodatki: SURS, 2014.
Ob koncu tega podpoglavja še nekaj besed o razmerju med deležem
žensk in moških. Izračunali smo indekse feminitete za vsa 104 mestna ob-
močja in ugotovili, da je bilo leta 2011 v Sloveniji 27 mestnih območij, kjer
je živelo več moških kot žensk. Najnižji indeks feminitete je bil v Šoštanju,
kjer je na 100 moških živelo le približno 86 žensk, v Šmartnem pri Litiji 88,
sledili pa so še Sežana, Solkan in Krško z manj kot 95. V glavnem so ime-
la presežek manjša mesta, ki bi jih lahko označili za industrijska središča s
