Page 122 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 122
Mestno prebivalstvo Slovenije
Za Maribor bi lahko rekli, da je mesto študentov in starejših ljudi, saj
v najnižjih treh starostnih razredih v glavnem dosega komaj tri četrtine ali
štiri petine državnega povprečja, potem se samo v starostnem razredu 20–
24 povzpne za petino oziroma četrtino nad povprečje, potem pa vse do ra-
zreda 55–59 ne preseže povprečja. Zato pa je od tu naprej vseskozi daleč
nad povprečjem in v zadnjem starostnem razredu tudi za več kot tretjino.
122
Slika 35: Razmerje med deleži petletnih starostnih razredov mestnih območij velikih mest in
povprečnim deležemi teh starostnih razredov za Slovenijo za žensko prebivalstvol 1. 1. 2011.
Figure 35: Share of Population in Five Years Age Groups in Big Cities in Relation to the National Avera-
ge (Women, 1. 1. 2011).
Vir: Popis 2011, mikropodatki: SURS, 2014.
Pri Kranju, Novem mestu, Velenju in v nekoliko manjši meri pri Ko-
pru je predvsem pri moških zaznati delavce, ki si začasno služijo kruh v teh
krajih in so najštevilnejši v starostnih razredih od 25. do 39. leta starosti, pri
ženskah se presežki, če sploh so, zaključijo pet let nižje.
Celje kaže do neke mere podobno sliko kot Maribor, s to razliko, da
ima namesto presežka v razredu 20–24 izrazit primanjkljaj pri ženskah, ki
pa so zato vsaj v prvem starostnem razredu nad povprečjem. Nad povpreč-
jem so v mlajših starostnih razredih samo še v razredu 30–34, potem pa od
45–49 vseskozi. Moški v mlajših starostnih razredih so nad povprečjem v
razredih 25–29 in 30–34, nato pa so od razreda 50–54 v glavnem vseskozi
bolj ali manj visoko nad povprečjem. Tudi za Celje bi torej lahko rekli, da
Za Maribor bi lahko rekli, da je mesto študentov in starejših ljudi, saj
v najnižjih treh starostnih razredih v glavnem dosega komaj tri četrtine ali
štiri petine državnega povprečja, potem se samo v starostnem razredu 20–
24 povzpne za petino oziroma četrtino nad povprečje, potem pa vse do ra-
zreda 55–59 ne preseže povprečja. Zato pa je od tu naprej vseskozi daleč
nad povprečjem in v zadnjem starostnem razredu tudi za več kot tretjino.
122
Slika 35: Razmerje med deleži petletnih starostnih razredov mestnih območij velikih mest in
povprečnim deležemi teh starostnih razredov za Slovenijo za žensko prebivalstvol 1. 1. 2011.
Figure 35: Share of Population in Five Years Age Groups in Big Cities in Relation to the National Avera-
ge (Women, 1. 1. 2011).
Vir: Popis 2011, mikropodatki: SURS, 2014.
Pri Kranju, Novem mestu, Velenju in v nekoliko manjši meri pri Ko-
pru je predvsem pri moških zaznati delavce, ki si začasno služijo kruh v teh
krajih in so najštevilnejši v starostnih razredih od 25. do 39. leta starosti, pri
ženskah se presežki, če sploh so, zaključijo pet let nižje.
Celje kaže do neke mere podobno sliko kot Maribor, s to razliko, da
ima namesto presežka v razredu 20–24 izrazit primanjkljaj pri ženskah, ki
pa so zato vsaj v prvem starostnem razredu nad povprečjem. Nad povpreč-
jem so v mlajših starostnih razredih samo še v razredu 30–34, potem pa od
45–49 vseskozi. Moški v mlajših starostnih razredih so nad povprečjem v
razredih 25–29 in 30–34, nato pa so od razreda 50–54 v glavnem vseskozi
bolj ali manj visoko nad povprečjem. Tudi za Celje bi torej lahko rekli, da
