Page 124 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 124
Mestno prebivalstvo Slovenije
pava, 18,0 %, takoj za njo pa je bil Trzin s tremi desetinkami odstotne točke
manjšim deležem in zelo podobnim sorazmerno nizkim deležem starega
prebivalstva. Skupino mestnih območij z visokimi deleži mladih in niz-
kimi deleži starih prebivalcev, obkroženih z zeleno črto, poleg navedenih
dveh in Domžal ter Kamnika, sestavljajo še Grosuplje, Logatec, Šenčur in
Brezovica pri Ljubljani. Poleg teh je pod modro črto, ki označuje vrednost
indeksa staranja 100, še več drugih manjših mest in pa seveda že prej ome-
njeno Velenje. Skupino treh majhnih mest z najnižjimi deleži starega prebi-
valstva sestavljajo Zreče, Pivka in Ivančna Gorica. Med mestnimi območji
z večjimi deleži mladega prebivalstva in ugodnejšimi indeksi staranja so to-
rej predvsem manjša mesta v ožji in širši okolici Ljubljane, kar kaže na več-
jo prisotnost (priseljevanje) mladih družin.
Večina mestnih območij je na grafikonu razmeščena okrog povprečja
124 za prebivalstvo vseh mestnih območij skupaj (rdeči križec). To povprečje je
više in nekoliko bolj levo od državnega povprečja (zeleni križec). To pome-
ni, da je bilo ob popisnem stanju leta 2011 mestno prebivalstvo sestavljeno
iz več starih in manj mladih kot slovensko prebivalstvo nasploh, razlika pa
je bila še nekoliko večja v primerjavi z nemestnim prebivalstvom. Še ved-
no pa gre pri razliki med mestnim in ostalim prebivalstvom le za 1,8 odsto-
tne točke manjši delež mladih in 1,4 odstotne točke večji delež starih pri
mestnem prebivalstvu.
Med velikimi mesti sta imeli najugodnejšo starostno sestavo Kranj in
Novo mesto, ki sta bliže povprečju za nemestna kot pa za mestna naselja.
Obratno velja za Maribor in še v nekoliko manjši meri za Koper. Oznaka,
ki kaže deleža starih in mladih za Maribor, je na grafikonu že zelo blizu
polne rdeče črte. Ta označuje vrednost indeksa staranja 200. Nad njo so tri
naselja, in sicer Portorož, Lendava in Radenci. Dve od teh mest sta turistič-
na kraja in vsaj pri Portorožu lahko sklepamo, da je več starega prebivalstva
vsaj do neke mere posledica privlačnosti za bivanje starejših, ki so svoja po-
čitniška stanovanja spremenili v stalna, kar v nadaljevanju omenjamo tudi
pri notranjih selitvah. Seveda pa se razlogi za večje deleže posameznih sta-
rostnih skupin skrivajo še marsikje drugje. V naših majhnih mestnih nase-
ljih lahko na razmerja med starostnimi skupinami vpliva že izgradnja ne-
kaj večstanovanjskih enot, kakršne so gradili v okviru shem stanovanjskega
sklada tudi po manjših slovenskih krajih. Nekaj novih blokov ali manjše
naselje vrstnih hiš v velikem mestu nima usodno velikega vpliva, v majh-
nem kraju pa lahko popolnoma spremeni starostno sestavo.
Še eno ugotovitev lahko zapišemo v zvezi s starostno strukturo sloven-
skih mest oziroma mestnih območij: razlike med njimi so sorazmerno ve-
like. Če primerjamo Vipavo in Lendavo, obe s približno enakim deležem
pava, 18,0 %, takoj za njo pa je bil Trzin s tremi desetinkami odstotne točke
manjšim deležem in zelo podobnim sorazmerno nizkim deležem starega
prebivalstva. Skupino mestnih območij z visokimi deleži mladih in niz-
kimi deleži starih prebivalcev, obkroženih z zeleno črto, poleg navedenih
dveh in Domžal ter Kamnika, sestavljajo še Grosuplje, Logatec, Šenčur in
Brezovica pri Ljubljani. Poleg teh je pod modro črto, ki označuje vrednost
indeksa staranja 100, še več drugih manjših mest in pa seveda že prej ome-
njeno Velenje. Skupino treh majhnih mest z najnižjimi deleži starega prebi-
valstva sestavljajo Zreče, Pivka in Ivančna Gorica. Med mestnimi območji
z večjimi deleži mladega prebivalstva in ugodnejšimi indeksi staranja so to-
rej predvsem manjša mesta v ožji in širši okolici Ljubljane, kar kaže na več-
jo prisotnost (priseljevanje) mladih družin.
Večina mestnih območij je na grafikonu razmeščena okrog povprečja
124 za prebivalstvo vseh mestnih območij skupaj (rdeči križec). To povprečje je
više in nekoliko bolj levo od državnega povprečja (zeleni križec). To pome-
ni, da je bilo ob popisnem stanju leta 2011 mestno prebivalstvo sestavljeno
iz več starih in manj mladih kot slovensko prebivalstvo nasploh, razlika pa
je bila še nekoliko večja v primerjavi z nemestnim prebivalstvom. Še ved-
no pa gre pri razliki med mestnim in ostalim prebivalstvom le za 1,8 odsto-
tne točke manjši delež mladih in 1,4 odstotne točke večji delež starih pri
mestnem prebivalstvu.
Med velikimi mesti sta imeli najugodnejšo starostno sestavo Kranj in
Novo mesto, ki sta bliže povprečju za nemestna kot pa za mestna naselja.
Obratno velja za Maribor in še v nekoliko manjši meri za Koper. Oznaka,
ki kaže deleža starih in mladih za Maribor, je na grafikonu že zelo blizu
polne rdeče črte. Ta označuje vrednost indeksa staranja 200. Nad njo so tri
naselja, in sicer Portorož, Lendava in Radenci. Dve od teh mest sta turistič-
na kraja in vsaj pri Portorožu lahko sklepamo, da je več starega prebivalstva
vsaj do neke mere posledica privlačnosti za bivanje starejših, ki so svoja po-
čitniška stanovanja spremenili v stalna, kar v nadaljevanju omenjamo tudi
pri notranjih selitvah. Seveda pa se razlogi za večje deleže posameznih sta-
rostnih skupin skrivajo še marsikje drugje. V naših majhnih mestnih nase-
ljih lahko na razmerja med starostnimi skupinami vpliva že izgradnja ne-
kaj večstanovanjskih enot, kakršne so gradili v okviru shem stanovanjskega
sklada tudi po manjših slovenskih krajih. Nekaj novih blokov ali manjše
naselje vrstnih hiš v velikem mestu nima usodno velikega vpliva, v majh-
nem kraju pa lahko popolnoma spremeni starostno sestavo.
Še eno ugotovitev lahko zapišemo v zvezi s starostno strukturo sloven-
skih mest oziroma mestnih območij: razlike med njimi so sorazmerno ve-
like. Če primerjamo Vipavo in Lendavo, obe s približno enakim deležem
