Page 132 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 132
Mestno prebivalstvo Slovenije
nekoliko presenetljivo, da je med mestnimi območji z ugodno izobrazbeno
strukturo tudi Murska Sobota.
Na sliki (Slika 39) zeleni črtkani črti delita grafikon na štiri kvadrante
glede na slovensko povprečje. Pod vodoravno črto so oznake za mestna ob-
močja, ki imajo podpovprečen delež terciarno izobraženih, desno od nav-
pične pa so oznake za mestna območja z nadpovprečnimi deleži osnovno-
šolsko ali manj izobraženih. V spodnjem desnem kvadrantu so tako oznake
za mestna območja z manj ugodnim razmerjem med najbolj in najmanj iz-
obraženimi. Posebej neugodno je to razmerje v najbolj spodnjem desnem
kotu, kjer so oznake mestnih območij, ki so tudi pod povprečnima deleže-
ma za druga (nemestna naselja). Od srednje velikih mestnih območij ima-
jo najneugodnejše »izobrazbeno razmerje« Jesenice, od manjših pa so tu
še nekatera industrijska mesta, kot na primer Tržič, Šoštanj in Štore ali pa
132 taka, povezana z rudarstvom (Črna na Koroškem, Hrastnik, Senovo).
Slika 39: Deleži prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo ali manj in deleži terciarno izobraženih
v mestnih območjih Slovenije 1. 1. 2011.
Figure 39: Share of Population with Elementary and no Education Compared to Share of Population
with Tertiary Education in Slovenian Urban Areas (1. 1. 2011).
Vir: Popis 2011, mikropodatki: SURS, 2014.
V zgornji desni kvadrant je uvrščenih zelo malo mestnih območij, le
šest. Med njimi sta Koper od velikih in Izola od srednje velikih mest. Pri
teh mestnih območjih sta bila nad državnim povprečjem tako delež naj-
nekoliko presenetljivo, da je med mestnimi območji z ugodno izobrazbeno
strukturo tudi Murska Sobota.
Na sliki (Slika 39) zeleni črtkani črti delita grafikon na štiri kvadrante
glede na slovensko povprečje. Pod vodoravno črto so oznake za mestna ob-
močja, ki imajo podpovprečen delež terciarno izobraženih, desno od nav-
pične pa so oznake za mestna območja z nadpovprečnimi deleži osnovno-
šolsko ali manj izobraženih. V spodnjem desnem kvadrantu so tako oznake
za mestna območja z manj ugodnim razmerjem med najbolj in najmanj iz-
obraženimi. Posebej neugodno je to razmerje v najbolj spodnjem desnem
kotu, kjer so oznake mestnih območij, ki so tudi pod povprečnima deleže-
ma za druga (nemestna naselja). Od srednje velikih mestnih območij ima-
jo najneugodnejše »izobrazbeno razmerje« Jesenice, od manjših pa so tu
še nekatera industrijska mesta, kot na primer Tržič, Šoštanj in Štore ali pa
132 taka, povezana z rudarstvom (Črna na Koroškem, Hrastnik, Senovo).
Slika 39: Deleži prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo ali manj in deleži terciarno izobraženih
v mestnih območjih Slovenije 1. 1. 2011.
Figure 39: Share of Population with Elementary and no Education Compared to Share of Population
with Tertiary Education in Slovenian Urban Areas (1. 1. 2011).
Vir: Popis 2011, mikropodatki: SURS, 2014.
V zgornji desni kvadrant je uvrščenih zelo malo mestnih območij, le
šest. Med njimi sta Koper od velikih in Izola od srednje velikih mest. Pri
teh mestnih območjih sta bila nad državnim povprečjem tako delež naj-
