Page 135 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 135
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije 135
Najmanjše so bile razlike med deleži srednje izobraženih, ki so se gibale
okrog polovice in nekaj čez. Nekoliko večje pa so spet pri najmanj izobraže-
nih, a je bil v tem primeru v Tržiču delež le nekaj manj kot dvakrat večji od
deleža v Ljubljani in dvainpolkrat večji od deleža v Trzinu.
Zanimalo nas je tudi, kako se mestna območja razlikujejo po deležih
terciarno izobraženih glede na spol. Koeficient korelacije (0,89) kaže zelo
tesno povezanost med deležema terciarno izobraženih moških in žensk.
Praviloma torej večji delež terciarno izobraženih moških pomeni tudi več-
ji delež terciarno izobraženih žensk in obratno. Na sliki (Slika 41) se ob-
lak oznak razteza linearno od levega spodnjega proti desnemu zgornjemu
kotu, kar dejansko kaže tesno pozitivno korelacijo, saj oznake sorazmerno
malo odstopajo od idealne funkcijske porazdelitve. Na grafikon smo nari-
sali še črto enakih deležev (rdeča). Nad njo so le oznake za Piran, Ljutomer,
Kranjsko Goro in Portorož. To so mestna območja z večjim deležem ter-
ciarno izobraženih moških od deleža terciarno izobraženih žensk. Indeks
feminitete med terciarno izobraženimi prebivalci pa je bil manjši od sto le
pri Piranu in Kranjski Gori, kar pomeni, da je le v teh dveh krajih živelo
več moških s terciarno izobrazbo, kot je bilo žensk s to stopnjo izobrazbe.
Najvišje indekse feminitete med terciarno izobraženimi so imeli kraji z
najmanjšimi deleži teh prebivalcev. Črna na Koroškem in Koroška Bela sta
imeli skoraj dvakrat več terciarno izobraženih žensk kot moških, a sta bili
razmerji 151 proti 80 in 140 proti 77, torej gre za majhne absolutne vred-
nosti in ne le za majhne deleže. Med velikimi mesti je imelo najvišji indeks
feminitete Celje (132) in med srednjimi Domžale (138). Na drugi strani pa
je bil najnižji pri Kopru med velikimi in pri Izoli med srednjimi mesti, v
obeh primerih pa je znašal približno 116. Večji presežki bolj izobraženega
ženskega prebivalstva nad moškim so bili torej značilni predvsem za manj-
ša mesta.
Aktivnost
Na podoben način kot pri velikih starostnih razredih smo določili tudi
tipe prebivalcev glede na aktivnost, le da v tem primeru nismo računali z
lokacijskimi količniki, ampak z deleži zaposlenih, samozaposlenih in brez-
poselnih od seštevka teh treh skupin prebivalcev skupaj. Tipe smo nato do-
ločili glede na variabilnost deležev in njihovo odstopanje od povprečnega
deleža za vsa mestna območja skupaj. Če to ponazorimo s primerom Beltin-
cev, potem je za njihovo uvrstitev v tip mestnih območij z močno navzgor
odstopajočim deležem brezposelnih vzrok to, da je delež brezposelnih (od
seštevka zaposlenih, samozaposlenih in brezposelnih) za 2,1 standardne-
Najmanjše so bile razlike med deleži srednje izobraženih, ki so se gibale
okrog polovice in nekaj čez. Nekoliko večje pa so spet pri najmanj izobraže-
nih, a je bil v tem primeru v Tržiču delež le nekaj manj kot dvakrat večji od
deleža v Ljubljani in dvainpolkrat večji od deleža v Trzinu.
Zanimalo nas je tudi, kako se mestna območja razlikujejo po deležih
terciarno izobraženih glede na spol. Koeficient korelacije (0,89) kaže zelo
tesno povezanost med deležema terciarno izobraženih moških in žensk.
Praviloma torej večji delež terciarno izobraženih moških pomeni tudi več-
ji delež terciarno izobraženih žensk in obratno. Na sliki (Slika 41) se ob-
lak oznak razteza linearno od levega spodnjega proti desnemu zgornjemu
kotu, kar dejansko kaže tesno pozitivno korelacijo, saj oznake sorazmerno
malo odstopajo od idealne funkcijske porazdelitve. Na grafikon smo nari-
sali še črto enakih deležev (rdeča). Nad njo so le oznake za Piran, Ljutomer,
Kranjsko Goro in Portorož. To so mestna območja z večjim deležem ter-
ciarno izobraženih moških od deleža terciarno izobraženih žensk. Indeks
feminitete med terciarno izobraženimi prebivalci pa je bil manjši od sto le
pri Piranu in Kranjski Gori, kar pomeni, da je le v teh dveh krajih živelo
več moških s terciarno izobrazbo, kot je bilo žensk s to stopnjo izobrazbe.
Najvišje indekse feminitete med terciarno izobraženimi so imeli kraji z
najmanjšimi deleži teh prebivalcev. Črna na Koroškem in Koroška Bela sta
imeli skoraj dvakrat več terciarno izobraženih žensk kot moških, a sta bili
razmerji 151 proti 80 in 140 proti 77, torej gre za majhne absolutne vred-
nosti in ne le za majhne deleže. Med velikimi mesti je imelo najvišji indeks
feminitete Celje (132) in med srednjimi Domžale (138). Na drugi strani pa
je bil najnižji pri Kopru med velikimi in pri Izoli med srednjimi mesti, v
obeh primerih pa je znašal približno 116. Večji presežki bolj izobraženega
ženskega prebivalstva nad moškim so bili torej značilni predvsem za manj-
ša mesta.
Aktivnost
Na podoben način kot pri velikih starostnih razredih smo določili tudi
tipe prebivalcev glede na aktivnost, le da v tem primeru nismo računali z
lokacijskimi količniki, ampak z deleži zaposlenih, samozaposlenih in brez-
poselnih od seštevka teh treh skupin prebivalcev skupaj. Tipe smo nato do-
ločili glede na variabilnost deležev in njihovo odstopanje od povprečnega
deleža za vsa mestna območja skupaj. Če to ponazorimo s primerom Beltin-
cev, potem je za njihovo uvrstitev v tip mestnih območij z močno navzgor
odstopajočim deležem brezposelnih vzrok to, da je delež brezposelnih (od
seštevka zaposlenih, samozaposlenih in brezposelnih) za 2,1 standardne-
