Page 131 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 131
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije 131
na starostnikov v domovih starejših zelo verjetno iz Ljubljane in se zaradi
njihovega bivanja v domu starostna sestava mesta ni kaj dosti spremenila.
Študentski domovi Univerze v Mariboru imajo za študente na voljo
skoraj 3.000 postelj (Študentski domovi Univerze v Mariboru, 2015), kar
naj bi v glavnem pokrivalo potrebe študentov te univerze, ki ima zagotovo
bolj regijski značaj kot ljubljanska. Poleg tega ima svoje članice po vsej Slo-
veniji. Če ima ljubljanska univerza le eno članico, ki nima sedeža v Ljublja-
ni, je takih pri mariborski univerzi bistveno več. Od 17 fakultet jih ima kar
5 sedež zunaj Maribora in to od Ljubljane prek Kranja in Celja do Krške-
ga ter Brežic, šesta pa ima svoj sedež v Hočah (Univerza v Mariboru, 2014).
Od okroglo 18.000 študentov te univerze jih je tako v Mariboru študiralo
nekaj manj kot 14.000. Verjetno je bil zato vpliv bivanja študentov na sta-
rostno strukturo Maribora manj opazen kot pri Ljubljani.
Univerza na Primorskem je bila po številu študentov za približno trik-
rat manjša od mariborske in je imela na voljo bistveno manj mest v študent-
skih (in dijaških) domovih ter s subvencijo pri zasebnikih (okrog 1.300)
(ŠOUP, 2015). Poleg tega so tudi članice te univerze ter tudi sobe za štu-
dente prisotne še v drugih obalnih mestih in ne le v Kopru. Morda se rav-
no zato vpliv študentov, ki bivajo v obalnih mestih, na sestavi prebivalstva
ne pozna tako močno kot v Ljubljani.
Izobrazba
Po izobrazbi se mesta močno razlikujejo od podeželja, a tudi pri tej zna-
čilnosti so med statistično opredeljenimi mestnimi območji Slovenije pre-
cejšnje razlike. Po analogiji z indeksom staranja smo izračunali indeks iz-
obraženosti, pri katerem smo primerjali število prebivalcev s terciarno
izobrazbo s številom prebivalcev, ki imajo zgolj osnovnošolsko ali nižjo iz-
obrazbo. Indeksi, višji od 100, kažejo presežek terciarno izobraženih nad
osnovnošolsko in manj izobraženimi. Leta 2011 je bilo med vsemi sloven-
skimi mestnimi območji trinajst takih, v katerih je ta indeks presegal vred-
nost sto, pri Trzinu kot štirinajstem pa celo dvesto. Mestna območja s tako
izobraženim prebivalstvom so bila Ankaran, Radenci, Murska Sobota, Lu-
cija, Trebnje, Brezovica pri Ljubljani, Solkan, Radovljica, Spodnje Hoče,
Kranjska Gora, Ljubljana, Portorož in Bled (na grafikonu, Slika 39 nad
rdečo črto). Na prvi pogled lahko vidimo veliko zastopanost krajev, ki so
tako ali drugače zaznamovani s turizmom (Ankaran, Radenci, Lucija, Por-
torož, Kranjska Gora). Ljubljana kot največje in najstarejše univerzitetno
središče ter upravno središče najvišje ravni je pričakovano med mestnimi
območji z najugodnejšim razmerjem med najbolj in najmanj izobraženi-
mi. Potem so tu še kraji iz okolice Ljubljane oziroma Maribora; morda je
na starostnikov v domovih starejših zelo verjetno iz Ljubljane in se zaradi
njihovega bivanja v domu starostna sestava mesta ni kaj dosti spremenila.
Študentski domovi Univerze v Mariboru imajo za študente na voljo
skoraj 3.000 postelj (Študentski domovi Univerze v Mariboru, 2015), kar
naj bi v glavnem pokrivalo potrebe študentov te univerze, ki ima zagotovo
bolj regijski značaj kot ljubljanska. Poleg tega ima svoje članice po vsej Slo-
veniji. Če ima ljubljanska univerza le eno članico, ki nima sedeža v Ljublja-
ni, je takih pri mariborski univerzi bistveno več. Od 17 fakultet jih ima kar
5 sedež zunaj Maribora in to od Ljubljane prek Kranja in Celja do Krške-
ga ter Brežic, šesta pa ima svoj sedež v Hočah (Univerza v Mariboru, 2014).
Od okroglo 18.000 študentov te univerze jih je tako v Mariboru študiralo
nekaj manj kot 14.000. Verjetno je bil zato vpliv bivanja študentov na sta-
rostno strukturo Maribora manj opazen kot pri Ljubljani.
Univerza na Primorskem je bila po številu študentov za približno trik-
rat manjša od mariborske in je imela na voljo bistveno manj mest v študent-
skih (in dijaških) domovih ter s subvencijo pri zasebnikih (okrog 1.300)
(ŠOUP, 2015). Poleg tega so tudi članice te univerze ter tudi sobe za štu-
dente prisotne še v drugih obalnih mestih in ne le v Kopru. Morda se rav-
no zato vpliv študentov, ki bivajo v obalnih mestih, na sestavi prebivalstva
ne pozna tako močno kot v Ljubljani.
Izobrazba
Po izobrazbi se mesta močno razlikujejo od podeželja, a tudi pri tej zna-
čilnosti so med statistično opredeljenimi mestnimi območji Slovenije pre-
cejšnje razlike. Po analogiji z indeksom staranja smo izračunali indeks iz-
obraženosti, pri katerem smo primerjali število prebivalcev s terciarno
izobrazbo s številom prebivalcev, ki imajo zgolj osnovnošolsko ali nižjo iz-
obrazbo. Indeksi, višji od 100, kažejo presežek terciarno izobraženih nad
osnovnošolsko in manj izobraženimi. Leta 2011 je bilo med vsemi sloven-
skimi mestnimi območji trinajst takih, v katerih je ta indeks presegal vred-
nost sto, pri Trzinu kot štirinajstem pa celo dvesto. Mestna območja s tako
izobraženim prebivalstvom so bila Ankaran, Radenci, Murska Sobota, Lu-
cija, Trebnje, Brezovica pri Ljubljani, Solkan, Radovljica, Spodnje Hoče,
Kranjska Gora, Ljubljana, Portorož in Bled (na grafikonu, Slika 39 nad
rdečo črto). Na prvi pogled lahko vidimo veliko zastopanost krajev, ki so
tako ali drugače zaznamovani s turizmom (Ankaran, Radenci, Lucija, Por-
torož, Kranjska Gora). Ljubljana kot največje in najstarejše univerzitetno
središče ter upravno središče najvišje ravni je pričakovano med mestnimi
območji z najugodnejšim razmerjem med najbolj in najmanj izobraženi-
mi. Potem so tu še kraji iz okolice Ljubljane oziroma Maribora; morda je
