Page 129 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 129
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije 129
movi starejših neprimerno večji vpliv na starostno strukturo in posredno
tudi na splošno stopnjo smrtnosti pri naseljih, ki niso uvrščena med mes-
ta. Takih, ki so imela domove starejših občanov, je bilo po naših ugotovi-
tvah 34 in zmogljivosti domov v njih so v povprečju znašale približno eno
šestino števila prebivalstva. Uvodoma smo navedli nekaj ekstremnih pri-
merov, kjer je lahko to znašalo od dveh tretjin do štirih petin. Pri naseljih
mestnega območja je imela dom samo Ročevnica in pri njej je bila vrednost
precej nad povprečjem za nemestna naselja, a je treba upoštevati, da gre za
izjemen primer. Pri majhnih mestih so zmogljivosti domov v povprečju do-
segale zgolj še 3,5 % celotnega števila prebivalstva, ta delež se pri srednje
velikih mestih že prepolovi in pri velikih pade na zanemarljiv en odsto-
tek. Med majhnimi mesti najbolj navzgor odstopa Šmarje pri Jelšah, kjer so
zmogljivosti dosegale še osmino števila prebivalstva, pri Polzeli slabo dese-
tino in pri Kranjski Gori dvanajstino. Pri vseh navedenih še lahko govori-
mo o močnem vplivu domov na sestavo prebivalstva. Z večanjem naselij pa
se razmerje hitro spreminja in vpliv temu primerno manjša.
Drugi dejavnik osredotočanja določene starostne skupine prebivalstva
pa je mreža izobraževalnih ustanov srednje in višje ravni ter s tem poveza-
no začasno bivanje mladih v kraju, kjer se izobražujejo. Zaradi zgostitve
mreže srednjih šol, predvsem šol z gimnazijskimi programi, je danes po-
treb po bivanju srednješolcev v kraju šolanja manj kot nekoč. Tako je da-
nes glavni dejavnik začasnega bivanja v kraju šolanja predvsem »terciar-
no« izobraževanje. Tudi pri tem je prišlo do izjemnega povečanja in tudi
do bistveno večje razpršenosti ponudbe študijskih mest. Vendar pa se je
prav tako močno povečal delež mladih, ki nadaljujejo šolanje na univerzah
in samostojnih visokošolskih zavodih. V zadnjih letih se absolutno število
sicer zmanjšuje, kar je predvsem posledica manjšanja številčnosti generacij.
Kot lahko vidimo na grafikonu (Slika 38), ima bivanje v kraju študi-
ja poleg vpliva na starostno sestavo prebivalstva (predvsem osredotočanje
prebivalstva v starostnih razredih od 19 do 25 let) pomemben vpliv tudi
na spolno sestavo. V Sloveniji namreč študira bistveno več žensk kot moš-
kih. Za bivanje v kraju študija so predvsem pomembni redni študenti in
med temi najbolj tisti, ki študirajo na univerzah. Visokošolski zavodi so
namreč razpršeni po vsej Sloveniji in skoraj ni večjega kraja, kjer ne bi bilo
možno študirati vsaj na visokošolski stopnji. Navadno na teh zavodih štu-
dirajo predvsem študenti, ki živijo dovolj blizu, da jim ni treba bivati v kra-
ju študija. V obdobju od 2009 do 2013 je bila največja razlika med moškimi
in ženskami leta 2010, ko je bilo na slovenskih univerzah rednih študentov
nekaj manj kot 25.000, rednih študentk pa skoraj 43.000. To leto je bilo si-
cer izjemno, saj se je že v naslednjem razmerje med študentkami in študenti
movi starejših neprimerno večji vpliv na starostno strukturo in posredno
tudi na splošno stopnjo smrtnosti pri naseljih, ki niso uvrščena med mes-
ta. Takih, ki so imela domove starejših občanov, je bilo po naših ugotovi-
tvah 34 in zmogljivosti domov v njih so v povprečju znašale približno eno
šestino števila prebivalstva. Uvodoma smo navedli nekaj ekstremnih pri-
merov, kjer je lahko to znašalo od dveh tretjin do štirih petin. Pri naseljih
mestnega območja je imela dom samo Ročevnica in pri njej je bila vrednost
precej nad povprečjem za nemestna naselja, a je treba upoštevati, da gre za
izjemen primer. Pri majhnih mestih so zmogljivosti domov v povprečju do-
segale zgolj še 3,5 % celotnega števila prebivalstva, ta delež se pri srednje
velikih mestih že prepolovi in pri velikih pade na zanemarljiv en odsto-
tek. Med majhnimi mesti najbolj navzgor odstopa Šmarje pri Jelšah, kjer so
zmogljivosti dosegale še osmino števila prebivalstva, pri Polzeli slabo dese-
tino in pri Kranjski Gori dvanajstino. Pri vseh navedenih še lahko govori-
mo o močnem vplivu domov na sestavo prebivalstva. Z večanjem naselij pa
se razmerje hitro spreminja in vpliv temu primerno manjša.
Drugi dejavnik osredotočanja določene starostne skupine prebivalstva
pa je mreža izobraževalnih ustanov srednje in višje ravni ter s tem poveza-
no začasno bivanje mladih v kraju, kjer se izobražujejo. Zaradi zgostitve
mreže srednjih šol, predvsem šol z gimnazijskimi programi, je danes po-
treb po bivanju srednješolcev v kraju šolanja manj kot nekoč. Tako je da-
nes glavni dejavnik začasnega bivanja v kraju šolanja predvsem »terciar-
no« izobraževanje. Tudi pri tem je prišlo do izjemnega povečanja in tudi
do bistveno večje razpršenosti ponudbe študijskih mest. Vendar pa se je
prav tako močno povečal delež mladih, ki nadaljujejo šolanje na univerzah
in samostojnih visokošolskih zavodih. V zadnjih letih se absolutno število
sicer zmanjšuje, kar je predvsem posledica manjšanja številčnosti generacij.
Kot lahko vidimo na grafikonu (Slika 38), ima bivanje v kraju študi-
ja poleg vpliva na starostno sestavo prebivalstva (predvsem osredotočanje
prebivalstva v starostnih razredih od 19 do 25 let) pomemben vpliv tudi
na spolno sestavo. V Sloveniji namreč študira bistveno več žensk kot moš-
kih. Za bivanje v kraju študija so predvsem pomembni redni študenti in
med temi najbolj tisti, ki študirajo na univerzah. Visokošolski zavodi so
namreč razpršeni po vsej Sloveniji in skoraj ni večjega kraja, kjer ne bi bilo
možno študirati vsaj na visokošolski stopnji. Navadno na teh zavodih štu-
dirajo predvsem študenti, ki živijo dovolj blizu, da jim ni treba bivati v kra-
ju študija. V obdobju od 2009 do 2013 je bila največja razlika med moškimi
in ženskami leta 2010, ko je bilo na slovenskih univerzah rednih študentov
nekaj manj kot 25.000, rednih študentk pa skoraj 43.000. To leto je bilo si-
cer izjemno, saj se je že v naslednjem razmerje med študentkami in študenti
