Page 127 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 127
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije 127
tem primeru se izkažejo majhna mesta za preveč podvržena številnim nak-
ljučnim dejavnikom, ki zelo hitro zasučejo vrednosti posameznik kazalni-
kov močno navzgor ali navzdol.
Ob iskanju vzrokov za razlike v smrtnosti in starostni sestavi prebival-
stva med mestnimi območji smo se soočili z dejstvom, da v današnjem času
zelo pomembno vlogo igra organiziranost institucionalnega varstva starej-
ših oziroma, povedano preprosteje, mreža domov za starejše občane. Pred-
vsem pri manjših naseljih lahko prebivalci teh domov pomenijo pomem-
ben delež prebivalstva, pri čemer gre seveda v glavnem za starostni razred
65 let in več, oziroma še bolj za starostni razred 85 let in več. Varstvo sta-
rejših poleg javnih zavodov zagotavljajo tudi koncesionarji, zaradi česar je
vse več tovrstnih ustanov tudi v manjših ali celo zelo majhnih krajih. Ro-
čevnica, ki je sicer naselje mestnega območja Bistrice pri Tržiču, je imela
1. 1. 2013 le 582 prebivalcev, tamkajšnji dom Petra Uzarja pa je imel zmo-
gljivost 180 oskrbovancev. Mestno območje Bistrice pri Tržiču je imelo si-
cer čez 3.500 prebivalcev, če pa bi tako kot Bole (2008) to območje združi-
li s Tržičem, bi prebivalstvo tako opredeljenega mestnega območja preseglo
število 7.000 in v tem primeru navedeni dom ne bi imel več tako velike teže
in tolikšnega vpliva na starostno sestavo in umrljivost. Podoben primer so
Črneče, naselje v neposredni soseščini Dravograda, a na nasprotnem bregu
Drave. Kapaciteta doma je v tem primeru na ravni dveh petin prebivalstva
tega kraja, gre pa dejansko za dom, ki na nek način spada v Dravograd in se
tudi promovira kot Koroški dom starostnikov Dravograd – Črneče. Naj-
bolj izstopajoč pa je primer doma Impoljca v naselju Arto, ki je dobrih šest
kilometrov oddaljeno od Sevnice (merjeno od mostu čez Savo med Sevni-
co in Boštanjem). Dom Impoljca ima kapaciteto 295 oskrbovancev (MD-
DSZ, 2014), naselje pa je imelo 362 prebivalcev. Treba pa je poudariti, da ne
gre zgolj za dom za upokojence, temveč so v njem tudi drugi oskrbovanci.
Dom starejših občanov na podeželju je tudi Dom Tisje v Črnem potoku,
slaba dva kilometra oddaljen od Šmartnega pri Litiji in kašnih pet kilome-
trov od središča Litije. Dom ima kapaciteto 193 oskrbovancev, naselje pa je
imelo 315 prebivalcev. S tradicijo varstva starostnikov v podeželskih nase-
ljih se lahko pohvalijo v Posočju, kjer ima osrednji dom upokojencev sedež
v Baški grapi. Dom Podbrdo (2015) ima sicer svojo enoto tudi v Tolminu,
a je bila ta zgrajena šele leta 1978, v času popotresne obnove, medtem ko je
bil matični dom v Podbrdu ustanovljen že v petdesetih letih prejšnjega sto-
letja, torej neposredno po drugi svetovni vojni, in sicer v nekdanji italijan-
ski vojašnici. Že pred koncem šestdesetih se je dom razširil na nekdanje že-
lezničarsko zdravilišče na Petrovem Brdu, kjer je danes posebna enota. Ta,
vse prej kot običajna, organiziranost domskega varstva starejših je nedvom-
tem primeru se izkažejo majhna mesta za preveč podvržena številnim nak-
ljučnim dejavnikom, ki zelo hitro zasučejo vrednosti posameznik kazalni-
kov močno navzgor ali navzdol.
Ob iskanju vzrokov za razlike v smrtnosti in starostni sestavi prebival-
stva med mestnimi območji smo se soočili z dejstvom, da v današnjem času
zelo pomembno vlogo igra organiziranost institucionalnega varstva starej-
ših oziroma, povedano preprosteje, mreža domov za starejše občane. Pred-
vsem pri manjših naseljih lahko prebivalci teh domov pomenijo pomem-
ben delež prebivalstva, pri čemer gre seveda v glavnem za starostni razred
65 let in več, oziroma še bolj za starostni razred 85 let in več. Varstvo sta-
rejših poleg javnih zavodov zagotavljajo tudi koncesionarji, zaradi česar je
vse več tovrstnih ustanov tudi v manjših ali celo zelo majhnih krajih. Ro-
čevnica, ki je sicer naselje mestnega območja Bistrice pri Tržiču, je imela
1. 1. 2013 le 582 prebivalcev, tamkajšnji dom Petra Uzarja pa je imel zmo-
gljivost 180 oskrbovancev. Mestno območje Bistrice pri Tržiču je imelo si-
cer čez 3.500 prebivalcev, če pa bi tako kot Bole (2008) to območje združi-
li s Tržičem, bi prebivalstvo tako opredeljenega mestnega območja preseglo
število 7.000 in v tem primeru navedeni dom ne bi imel več tako velike teže
in tolikšnega vpliva na starostno sestavo in umrljivost. Podoben primer so
Črneče, naselje v neposredni soseščini Dravograda, a na nasprotnem bregu
Drave. Kapaciteta doma je v tem primeru na ravni dveh petin prebivalstva
tega kraja, gre pa dejansko za dom, ki na nek način spada v Dravograd in se
tudi promovira kot Koroški dom starostnikov Dravograd – Črneče. Naj-
bolj izstopajoč pa je primer doma Impoljca v naselju Arto, ki je dobrih šest
kilometrov oddaljeno od Sevnice (merjeno od mostu čez Savo med Sevni-
co in Boštanjem). Dom Impoljca ima kapaciteto 295 oskrbovancev (MD-
DSZ, 2014), naselje pa je imelo 362 prebivalcev. Treba pa je poudariti, da ne
gre zgolj za dom za upokojence, temveč so v njem tudi drugi oskrbovanci.
Dom starejših občanov na podeželju je tudi Dom Tisje v Črnem potoku,
slaba dva kilometra oddaljen od Šmartnega pri Litiji in kašnih pet kilome-
trov od središča Litije. Dom ima kapaciteto 193 oskrbovancev, naselje pa je
imelo 315 prebivalcev. S tradicijo varstva starostnikov v podeželskih nase-
ljih se lahko pohvalijo v Posočju, kjer ima osrednji dom upokojencev sedež
v Baški grapi. Dom Podbrdo (2015) ima sicer svojo enoto tudi v Tolminu,
a je bila ta zgrajena šele leta 1978, v času popotresne obnove, medtem ko je
bil matični dom v Podbrdu ustanovljen že v petdesetih letih prejšnjega sto-
letja, torej neposredno po drugi svetovni vojni, in sicer v nekdanji italijan-
ski vojašnici. Že pred koncem šestdesetih se je dom razširil na nekdanje že-
lezničarsko zdravilišče na Petrovem Brdu, kjer je danes posebna enota. Ta,
vse prej kot običajna, organiziranost domskega varstva starejših je nedvom-
