Page 138 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 138
Mestno prebivalstvo Slovenije
mestnih območij z večjim odstopanjem navzdol pri zaposlenih je bilo eno
iz skupine srednje velikih in eno iz skupine velikih. V prvem primeru je šlo
za Mursko Soboto, ki je imela manj kot tričetrtinski delež zaposlenih. De-
leža samozaposlenih in predvsem brezposelnih pa sta bila nad povprečjem
za mestna območja.
Povprečni deleži treh temeljnih skupin aktivnega prebivalstva se med
mestnimi območji in drugimi naselji skupaj ne razlikujejo dosti. Mestna
območja pri deležu zaposlenih, ki je bil 1. 1. 2011 v Sloveniji med aktivni-
mi prebivalci 81,6-odstoten, odstopajo navzdol za 0,4 odstotne točke, rav-
no za toliko pa ga presega prebivalstvo drugih naselij skupaj. Razpon med
najmanjšim in največjim deležem je pri mestnih območjih znašal 17,1 od-
stotne točke, standardni odklon pa je bil sorazmerno nizek in je znašal 3,2
odstotne točke. Na sliki (Slika 43) modre črtkane črte in modre oznake za
138 90, 85, 80 in 75 % označujejo deleže zaposlenih. Najbliže črti, ki označuje
90 %, sta oznaki za Železnike in Cerkno. To sta naselji s skoraj devetimi de-
setinami (89,7 %) aktivnih s statusom zaposlenih oseb. Na drugi strani tega
razpona je z najmanjšim deležem Lendava (72,6 %). Ta sicer sodi v razred
mestnih območij z močno navzgor odstopajočim deležem brezposelnih, saj
je tudi po tem deležu najvišje med vsemi s kar 22,3 %. Pri brezposelnih je na
nasprotni strani z najmanjšim deležem (4,7 %) prav Cerkno, v Železnikih
pa je delež tudi blizu najmanjšemu. Standardni odklon (3,3 %) je bil ob bi-
stveno manjšem povprečnem deležu (11,9 %) skoraj enak kot pri zaposlenih.
Povprečje za mestna območja je državnega presegalo za 0,2 odstotni točki,
povprečje za druga naselja skupaj je bilo za ravno toliko manjše od njega.
Povsem enako velja tudi za povprečna deleža samozaposlenih, le da je bilo
tu povprečje za Slovenijo še manjše in je znašalo 6,7 %, standardni odklon
pri mestnih območjih je znašal 1,8 % in je bil tako absolutno sicer najmanj-
ši, a sorazmerno precej večji kot pri zaposlenih in le nekoliko manjši kot pri
brezposelnih. Mestna območja so se torej najbolj razlikovala ravno po dele-
žu brezposelnih. Skupino z zelo visokimi deleži brezposelnih sestavljajo po-
leg Lendave še Senovo, Turnišče, Kočevje in Beltinci. Bolj k tej skupini kot
k preostalim naseljem pa sodi še Murska Sobota s tudi skoraj 18-odstotnim
deležem brezposelnih. To pomeni, da so med šestimi naselji z najvišjimi de-
leži brezposelnih vsa štiri prekmurska mestna območja, poleg teh pa še dve,
ki jima je skupno to, da gre za nekdanja rudarska kraja (Senovo, Kočevje).
Nekoliko nižje, a še vedno visoke deleže brezposelnih imajo mesta, ki
jih na sliki (Slika 43) v glavnem najdemo v osrednjem delu pasu med mod-
rima črtkanima črtama, ki označujeta meji 75- in 80-odstotnih deležev za-
poslenih. Med njimi so od velikih mest Maribor, Velenje in Celje ter od
srednjih Trbovlje in Ptuj, poleg teh pa kar še nekaj bolj kot ne industrij-
mestnih območij z večjim odstopanjem navzdol pri zaposlenih je bilo eno
iz skupine srednje velikih in eno iz skupine velikih. V prvem primeru je šlo
za Mursko Soboto, ki je imela manj kot tričetrtinski delež zaposlenih. De-
leža samozaposlenih in predvsem brezposelnih pa sta bila nad povprečjem
za mestna območja.
Povprečni deleži treh temeljnih skupin aktivnega prebivalstva se med
mestnimi območji in drugimi naselji skupaj ne razlikujejo dosti. Mestna
območja pri deležu zaposlenih, ki je bil 1. 1. 2011 v Sloveniji med aktivni-
mi prebivalci 81,6-odstoten, odstopajo navzdol za 0,4 odstotne točke, rav-
no za toliko pa ga presega prebivalstvo drugih naselij skupaj. Razpon med
najmanjšim in največjim deležem je pri mestnih območjih znašal 17,1 od-
stotne točke, standardni odklon pa je bil sorazmerno nizek in je znašal 3,2
odstotne točke. Na sliki (Slika 43) modre črtkane črte in modre oznake za
138 90, 85, 80 in 75 % označujejo deleže zaposlenih. Najbliže črti, ki označuje
90 %, sta oznaki za Železnike in Cerkno. To sta naselji s skoraj devetimi de-
setinami (89,7 %) aktivnih s statusom zaposlenih oseb. Na drugi strani tega
razpona je z najmanjšim deležem Lendava (72,6 %). Ta sicer sodi v razred
mestnih območij z močno navzgor odstopajočim deležem brezposelnih, saj
je tudi po tem deležu najvišje med vsemi s kar 22,3 %. Pri brezposelnih je na
nasprotni strani z najmanjšim deležem (4,7 %) prav Cerkno, v Železnikih
pa je delež tudi blizu najmanjšemu. Standardni odklon (3,3 %) je bil ob bi-
stveno manjšem povprečnem deležu (11,9 %) skoraj enak kot pri zaposlenih.
Povprečje za mestna območja je državnega presegalo za 0,2 odstotni točki,
povprečje za druga naselja skupaj je bilo za ravno toliko manjše od njega.
Povsem enako velja tudi za povprečna deleža samozaposlenih, le da je bilo
tu povprečje za Slovenijo še manjše in je znašalo 6,7 %, standardni odklon
pri mestnih območjih je znašal 1,8 % in je bil tako absolutno sicer najmanj-
ši, a sorazmerno precej večji kot pri zaposlenih in le nekoliko manjši kot pri
brezposelnih. Mestna območja so se torej najbolj razlikovala ravno po dele-
žu brezposelnih. Skupino z zelo visokimi deleži brezposelnih sestavljajo po-
leg Lendave še Senovo, Turnišče, Kočevje in Beltinci. Bolj k tej skupini kot
k preostalim naseljem pa sodi še Murska Sobota s tudi skoraj 18-odstotnim
deležem brezposelnih. To pomeni, da so med šestimi naselji z najvišjimi de-
leži brezposelnih vsa štiri prekmurska mestna območja, poleg teh pa še dve,
ki jima je skupno to, da gre za nekdanja rudarska kraja (Senovo, Kočevje).
Nekoliko nižje, a še vedno visoke deleže brezposelnih imajo mesta, ki
jih na sliki (Slika 43) v glavnem najdemo v osrednjem delu pasu med mod-
rima črtkanima črtama, ki označujeta meji 75- in 80-odstotnih deležev za-
poslenih. Med njimi so od velikih mest Maribor, Velenje in Celje ter od
srednjih Trbovlje in Ptuj, poleg teh pa kar še nekaj bolj kot ne industrij-
