Page 139 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 139
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije 139
skih krajev, ki so jih zaznamovali propadi ali pa težave posameznih podje-
tij. Med njimi najdemo bolj kot ne vsa koroška mestna območja.
Večina mestnih območij ima delež zaposlenih med 80 in 85 %, bolj
ali manj pa se razlikujejo po razmerju med deležema samozaposlenih in
brezposelnih. Z nekoliko višjimi deleži brezposelnih, ki pa so že podpov-
prečni, so od velikih mest tu Ljubljana, Kranj in Novo mesto, z nekoliko
večjim (nadpovprečnim) deležem samozaposlenih pa Koper. Sicer po nad-
povprečnih deležih samozaposlenih izstopajo predvsem obmorski in turi-
stični kraji (Piran, Portorož, Lucija, Bovec, Bled), najmanjši delež samoza-
poslenih med aktivnimi prebivalci pa je bil v Štorah.
Višjo stopnjo zaposlenosti najdemo predvsem v manjših in gospodar-
sko dobro stoječih zaposlitvenih središčih v širši okolici Ljubljane in na
Gorenjskem, precej nasprotno je stanje v severovzhodni Sloveniji, še po-
sebej kritično pa je v Prekmurju in tamkajšnjih mestih. Zanimivo je še to,
da se mestna območja od nemestnih po povprečnih deležih ne razlikuje-
jo dosti, a še po tem so mestna območja z nadpovprečnima deležema brez-
poselnih in samozaposlenih v slabšem položaju kot druga naselja. Samo-
zaposleni so na območjih z visoko stopnjo brezposelnosti v takšno obliko
aktivnosti pogosto prisiljeni in je edini način, da se vsaj začasno (občasno)
izognejo brezposelnosti.
Tip družine
V tipu družine, ki jo sestavlja zakonski par brez otrok, je v mestnih obmo-
čjih živelo od najmanj 9,6 do največ 18,8 % od vseh prebivalcev teh območij.
Povprečni delež za Slovenijo je bil 12,2 % in je bil enak povprečju za vsa me-
stna območja skupaj, povprečje za nemestna naselja skupaj pa je bilo za de-
setinko odstotne točke višje. Razlike v deležih med moškimi in ženskami
so zgolj posledica različnega skupnega števila moških in žensk, od katerih se
računa deleže, in so zato minimalne (0,4 pri najmanjšem in 0,1 % pri največ-
jem deležu). Ob zgornji meji razpona so bili deleži zakonskih parov brez ot-
rok v naseljih Ravne na Koroškem in Mežica pa Miklavž na Dravskem Po-
lju ter Postojna. Deleže, višje od slovenskega povprečja, je imelo 60 mestnih
območij, 44 pa nižje. Najbliže spodnji meji so bili deleži v Cerknem, Lo-
gatcu, Mengšu, Železnikih, Piranu in Šmarju pri Jelšah, bili so malenkost
manjši od desetine. O razlogih za sorazmerno velike razlike lahko zgolj ugi-
bamo. Ker gre pri tem tipu družin za zakonske pare, ki še nimajo otrok, ozi-
roma za take, katerih otroci so matično družino že zapustili in se osamosvo-
jili, se lahko nekateri dejavniki medsebojno izničujejo ali pa krepijo. Kjer je
več starega prebivalstva, bi pričakovali tudi več zakonskih parov brez otrok,
po drugi strani bi lahko v območjih s tradicionalnejšimi vrednotami priča-
skih krajev, ki so jih zaznamovali propadi ali pa težave posameznih podje-
tij. Med njimi najdemo bolj kot ne vsa koroška mestna območja.
Večina mestnih območij ima delež zaposlenih med 80 in 85 %, bolj
ali manj pa se razlikujejo po razmerju med deležema samozaposlenih in
brezposelnih. Z nekoliko višjimi deleži brezposelnih, ki pa so že podpov-
prečni, so od velikih mest tu Ljubljana, Kranj in Novo mesto, z nekoliko
večjim (nadpovprečnim) deležem samozaposlenih pa Koper. Sicer po nad-
povprečnih deležih samozaposlenih izstopajo predvsem obmorski in turi-
stični kraji (Piran, Portorož, Lucija, Bovec, Bled), najmanjši delež samoza-
poslenih med aktivnimi prebivalci pa je bil v Štorah.
Višjo stopnjo zaposlenosti najdemo predvsem v manjših in gospodar-
sko dobro stoječih zaposlitvenih središčih v širši okolici Ljubljane in na
Gorenjskem, precej nasprotno je stanje v severovzhodni Sloveniji, še po-
sebej kritično pa je v Prekmurju in tamkajšnjih mestih. Zanimivo je še to,
da se mestna območja od nemestnih po povprečnih deležih ne razlikuje-
jo dosti, a še po tem so mestna območja z nadpovprečnima deležema brez-
poselnih in samozaposlenih v slabšem položaju kot druga naselja. Samo-
zaposleni so na območjih z visoko stopnjo brezposelnosti v takšno obliko
aktivnosti pogosto prisiljeni in je edini način, da se vsaj začasno (občasno)
izognejo brezposelnosti.
Tip družine
V tipu družine, ki jo sestavlja zakonski par brez otrok, je v mestnih obmo-
čjih živelo od najmanj 9,6 do največ 18,8 % od vseh prebivalcev teh območij.
Povprečni delež za Slovenijo je bil 12,2 % in je bil enak povprečju za vsa me-
stna območja skupaj, povprečje za nemestna naselja skupaj pa je bilo za de-
setinko odstotne točke višje. Razlike v deležih med moškimi in ženskami
so zgolj posledica različnega skupnega števila moških in žensk, od katerih se
računa deleže, in so zato minimalne (0,4 pri najmanjšem in 0,1 % pri največ-
jem deležu). Ob zgornji meji razpona so bili deleži zakonskih parov brez ot-
rok v naseljih Ravne na Koroškem in Mežica pa Miklavž na Dravskem Po-
lju ter Postojna. Deleže, višje od slovenskega povprečja, je imelo 60 mestnih
območij, 44 pa nižje. Najbliže spodnji meji so bili deleži v Cerknem, Lo-
gatcu, Mengšu, Železnikih, Piranu in Šmarju pri Jelšah, bili so malenkost
manjši od desetine. O razlogih za sorazmerno velike razlike lahko zgolj ugi-
bamo. Ker gre pri tem tipu družin za zakonske pare, ki še nimajo otrok, ozi-
roma za take, katerih otroci so matično družino že zapustili in se osamosvo-
jili, se lahko nekateri dejavniki medsebojno izničujejo ali pa krepijo. Kjer je
več starega prebivalstva, bi pričakovali tudi več zakonskih parov brez otrok,
po drugi strani bi lahko v območjih s tradicionalnejšimi vrednotami priča-
