Page 41 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 41
Mesta in »nemesta« v svetu in v Sloveniji 41
a) če imajo presežek delovnih mest nad številom delovno aktiv-
nega prebivalstva;
3) mestna naselja so tudi občinska središča (naselja sedeži občin)
b) z najmanj 1400 prebivalci in
c) s presežkom delovnih mest nad številom delovno aktivnega
prebivalstva;
4) naselja mestnega območja, pri čemer je mestno območje opredelje-
no na podlagi kombiniranja več kriterijev.
Pri naseljih z 2.000 do 2.999 prebivalci je uporabljen socioekonomski
kriterij, katerega namen je očitno znotraj te velikostne kategorije naselij kot
mestna izločiti tista naselja, ki imajo izrazitejšo vlogo zaposlitvenega središ-
ča. Isti kriterij je uporabljen tudi še pri manjših naseljih, če izpolnjujejo do-
datni pogoj, da so sedež občine (upravno središče najnižje ravni). Na ta na-
čin je bil nabor mestnih naselij razširjen tudi z občinskimi središči z manj
kot 2.000, a več kot 1.400 prebivalci, ki imajo tudi ustrezno izraženo zapo-
slitveno vlogo.
Po velikostnem kriteriju, ki je bil izbran na podlagi Zakona o lokal-
ni samoupravi (ZLS-UPB2, UL RS 94/2007), ki v 15.a členu določa, da je
mesto naselje, ki ima 3.000 prebivalcev, je bilo za mesta opredeljenih 66 na-
selij. Tem so mimo postavljenega kriterija priključili še Ankaran, z 2.929
državljani RS, kar je nedoslednost, ki pa bi bila, če bi seznam sproti obnav-
ljali, glede na spremembe števila prebivalcev (in razmerja med številom de-
lovnih mest in delovno aktivega prebivalstva), do danes že odpravljena. Po
podatkih o številu prebivalcev (1. 1. 2013) je bilo v Sloveniji 70 naselij z več
kot 3.000 prebivalci; med njimi je bil seveda tudi Ankaran, ki je prag pre-
segal za 276 prebivalcev. Velikostni prag sta presegli še dve naselji, in sicer
Šenčur za 150 in Lenart v Slovenskih Goricah za 78 prebivalcev. Ni pa več
velikostnega kriterija izpolnjevala Bistrica pri Tržiču, ki je v letu 2012 zdr-
snila že na 2959 prebivalcev. V Statističnem letopisu 2013 (SURS) je kljub
temu še vedno na seznamu mestnih naselij, ki se v to kategorijo uvrščajo po
prvem kriteriju, torej po številu prebivalcev 3.000 ali več.
Ne glede na to, kje postavimo številčno mejo, je ta vedno znova proble-
matična, kar kažejo tudi navedeni primeri. Ker so naselja (in njihovo pre-
bivalstvo) podvržena nenehnim spremembam, se postavlja vprašanje, kako
pogosto bi bilo treba obnavljati seznam mestnih naselij, da bi bile ustrezno
upoštevane dejanske spremembe. Lenart in Šenčur sta bila po statistični
opredelitvi Pavlina in soavtorjev mestni naselji, in sicer Lenart po drugem,
Šenčur pa po tretjem kriteriju (občinsko središče z več kot 2.000 prebival-
ci). Pri slednjem so avtorji opredelitve med mestna naselja uvrstili vsa ob-
činska središča, ki so imela več kot 2.000 prebivalcev, ne glede na razmerje
a) če imajo presežek delovnih mest nad številom delovno aktiv-
nega prebivalstva;
3) mestna naselja so tudi občinska središča (naselja sedeži občin)
b) z najmanj 1400 prebivalci in
c) s presežkom delovnih mest nad številom delovno aktivnega
prebivalstva;
4) naselja mestnega območja, pri čemer je mestno območje opredelje-
no na podlagi kombiniranja več kriterijev.
Pri naseljih z 2.000 do 2.999 prebivalci je uporabljen socioekonomski
kriterij, katerega namen je očitno znotraj te velikostne kategorije naselij kot
mestna izločiti tista naselja, ki imajo izrazitejšo vlogo zaposlitvenega središ-
ča. Isti kriterij je uporabljen tudi še pri manjših naseljih, če izpolnjujejo do-
datni pogoj, da so sedež občine (upravno središče najnižje ravni). Na ta na-
čin je bil nabor mestnih naselij razširjen tudi z občinskimi središči z manj
kot 2.000, a več kot 1.400 prebivalci, ki imajo tudi ustrezno izraženo zapo-
slitveno vlogo.
Po velikostnem kriteriju, ki je bil izbran na podlagi Zakona o lokal-
ni samoupravi (ZLS-UPB2, UL RS 94/2007), ki v 15.a členu določa, da je
mesto naselje, ki ima 3.000 prebivalcev, je bilo za mesta opredeljenih 66 na-
selij. Tem so mimo postavljenega kriterija priključili še Ankaran, z 2.929
državljani RS, kar je nedoslednost, ki pa bi bila, če bi seznam sproti obnav-
ljali, glede na spremembe števila prebivalcev (in razmerja med številom de-
lovnih mest in delovno aktivega prebivalstva), do danes že odpravljena. Po
podatkih o številu prebivalcev (1. 1. 2013) je bilo v Sloveniji 70 naselij z več
kot 3.000 prebivalci; med njimi je bil seveda tudi Ankaran, ki je prag pre-
segal za 276 prebivalcev. Velikostni prag sta presegli še dve naselji, in sicer
Šenčur za 150 in Lenart v Slovenskih Goricah za 78 prebivalcev. Ni pa več
velikostnega kriterija izpolnjevala Bistrica pri Tržiču, ki je v letu 2012 zdr-
snila že na 2959 prebivalcev. V Statističnem letopisu 2013 (SURS) je kljub
temu še vedno na seznamu mestnih naselij, ki se v to kategorijo uvrščajo po
prvem kriteriju, torej po številu prebivalcev 3.000 ali več.
Ne glede na to, kje postavimo številčno mejo, je ta vedno znova proble-
matična, kar kažejo tudi navedeni primeri. Ker so naselja (in njihovo pre-
bivalstvo) podvržena nenehnim spremembam, se postavlja vprašanje, kako
pogosto bi bilo treba obnavljati seznam mestnih naselij, da bi bile ustrezno
upoštevane dejanske spremembe. Lenart in Šenčur sta bila po statistični
opredelitvi Pavlina in soavtorjev mestni naselji, in sicer Lenart po drugem,
Šenčur pa po tretjem kriteriju (občinsko središče z več kot 2.000 prebival-
ci). Pri slednjem so avtorji opredelitve med mestna naselja uvrstili vsa ob-
činska središča, ki so imela več kot 2.000 prebivalcev, ne glede na razmerje
