Page 42 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 42
Mestno prebivalstvo Slovenije
med številom delovnih mest in številom delovno aktivnih prebivalcev. To-
rej so en funkcionalni kriterij zamenjali z drugim (zaposlitveni z upravno-
-političnim), seveda ob upoštevanju velikostnega praga.
Pri četrtem, fiziognomsko-morfološkem kriteriju so avtorji analizirali
sklenjenost pozidave med 104 mestnimi naselji, ki so jih določili po prvih
treh kriterijih, in potencialnimi naselji, ki bi skupaj s temi lahko tvorila
mestno območje. V določenem smislu so se tako oprijeli zgoraj omenjene-
ga jugoslovanskega pristopa pri oblikovanju urbanih območij mest. Mestna
območja iz leta 2003 tako poleg osrednjega mesta sestavljajo tudi »sosednja
naselja, ki mejijo na centralno naselje in se vanj postopno prostorsko vraš-
čajo«. Pri tem je seveda težko enoznačno opredeliti, kaj dejansko pomeni
»postopno prostorsko vraščanje«. Enotne in nedvoumne kriterije, s kate-
rimi bi lahko določili, katera sosednja naselja so taka in katera ne, je težko,
42 če ne celo nemogoče, najti. Vprašati pa se je treba tudi, kakšen je z demo-
grafskega vidika smisel »raztegovanja mest« na njihovo obmestno sosed-
stvo in to samo na naselja, ki se v mesto »prostorsko vraščajo«, ne pa tudi
na tista, ki so še vedno blizu in niso prav nič drugačna od prej navedenih, le
fizično so za spoznanje bolj oddaljena.
Prav pri opredeljevanju naselij mestnega območja imamo zato največ
pomislekov, saj je šlo nedvomno, vsaj v nekaterih primerih, za subjektiv-
no presojo, ki ni bila enoznačno utemeljena s postavljenimi pogoji, ali pa
je bilo treba prvotno postavljene pogoje prilagajati in dopolnjevati. Naj-
večja razdalja med sklenjeno pozidanimi površinami mestnega naselja na
eni strani in obmestnega naselja na drugi strani naj ne bi presegala 300 me-
trov. Po tem kriteriju bi k naselju Vir nedvomno sodilo naselje Podrečje, saj
med njima ni nikakršne vidne meje, ovire ali česarkoli, kar bi nakazovalo,
da gre za dve prostorsko ločeni naselji. Avtorji so se pri pridruževanju so-
sednjih naselij sicer omejili s podpogojem, da »naselje, ki bi lahko posta-
lo del mestnega območja, ne ustreza pogoju, če znaša razdalja med skrajni-
ma lokacijama stavb sicer manj kot 300 metrov, vendar ne gre za sklenjeno
pozidavo, pač pa le za posamezne hiše«. Ta pogoj pa je mogoče tolmačiti
le subjektivno, saj ni opredeljeno, kje je meja med posameznimi hišami in
sklenjeno pozidavo. Slika 3 prikazuje fiziognomsko zraščenost jugozahod-
nega dela Vira s Podrečjem. V modrem krogu z radijem približno 300 me-
trov je večji del Vira južno od regionalne ceste in večji del naselja Podrečje.
Vir pa skoraj zanesljivo ni najpomembnejše zaposlitveno središče za pre-
bivalce Podrečja, kar je podkriterij četrtega kriterija, ki v danem primeru
razdružuje nekaj, kar v številnih pogledih očitno spada skupaj.
med številom delovnih mest in številom delovno aktivnih prebivalcev. To-
rej so en funkcionalni kriterij zamenjali z drugim (zaposlitveni z upravno-
-političnim), seveda ob upoštevanju velikostnega praga.
Pri četrtem, fiziognomsko-morfološkem kriteriju so avtorji analizirali
sklenjenost pozidave med 104 mestnimi naselji, ki so jih določili po prvih
treh kriterijih, in potencialnimi naselji, ki bi skupaj s temi lahko tvorila
mestno območje. V določenem smislu so se tako oprijeli zgoraj omenjene-
ga jugoslovanskega pristopa pri oblikovanju urbanih območij mest. Mestna
območja iz leta 2003 tako poleg osrednjega mesta sestavljajo tudi »sosednja
naselja, ki mejijo na centralno naselje in se vanj postopno prostorsko vraš-
čajo«. Pri tem je seveda težko enoznačno opredeliti, kaj dejansko pomeni
»postopno prostorsko vraščanje«. Enotne in nedvoumne kriterije, s kate-
rimi bi lahko določili, katera sosednja naselja so taka in katera ne, je težko,
42 če ne celo nemogoče, najti. Vprašati pa se je treba tudi, kakšen je z demo-
grafskega vidika smisel »raztegovanja mest« na njihovo obmestno sosed-
stvo in to samo na naselja, ki se v mesto »prostorsko vraščajo«, ne pa tudi
na tista, ki so še vedno blizu in niso prav nič drugačna od prej navedenih, le
fizično so za spoznanje bolj oddaljena.
Prav pri opredeljevanju naselij mestnega območja imamo zato največ
pomislekov, saj je šlo nedvomno, vsaj v nekaterih primerih, za subjektiv-
no presojo, ki ni bila enoznačno utemeljena s postavljenimi pogoji, ali pa
je bilo treba prvotno postavljene pogoje prilagajati in dopolnjevati. Naj-
večja razdalja med sklenjeno pozidanimi površinami mestnega naselja na
eni strani in obmestnega naselja na drugi strani naj ne bi presegala 300 me-
trov. Po tem kriteriju bi k naselju Vir nedvomno sodilo naselje Podrečje, saj
med njima ni nikakršne vidne meje, ovire ali česarkoli, kar bi nakazovalo,
da gre za dve prostorsko ločeni naselji. Avtorji so se pri pridruževanju so-
sednjih naselij sicer omejili s podpogojem, da »naselje, ki bi lahko posta-
lo del mestnega območja, ne ustreza pogoju, če znaša razdalja med skrajni-
ma lokacijama stavb sicer manj kot 300 metrov, vendar ne gre za sklenjeno
pozidavo, pač pa le za posamezne hiše«. Ta pogoj pa je mogoče tolmačiti
le subjektivno, saj ni opredeljeno, kje je meja med posameznimi hišami in
sklenjeno pozidavo. Slika 3 prikazuje fiziognomsko zraščenost jugozahod-
nega dela Vira s Podrečjem. V modrem krogu z radijem približno 300 me-
trov je večji del Vira južno od regionalne ceste in večji del naselja Podrečje.
Vir pa skoraj zanesljivo ni najpomembnejše zaposlitveno središče za pre-
bivalce Podrečja, kar je podkriterij četrtega kriterija, ki v danem primeru
razdružuje nekaj, kar v številnih pogledih očitno spada skupaj.
