Page 37 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 37
Mesta in »nemesta« v svetu in v Sloveniji 37
dostopnost pomemben vpliv na demografske procese. Zanimiva je tudi
utemeljitev takšne trditve, saj avtorji navajajo avstralski primer, ki kaže,
kako se s slabšanjem dostopnosti spreminjajo nekateri demografski kazal-
niki (Preglednica 4).
Razlike med različno dostopnimi območji so več kot očitne. Predvsem
s sorazmerno višjo rodnostjo in smrtnostjo izstopajo zelo odmaknjena ob-
močja (območja z zelo slabo dostopnostjo). Seveda pa ob tem velja upošte-
vati, da avstralskega primera najbrž ne moremo enostavno preslikati v slo-
venski oziroma evropski okvir. Razlike v gostoti poselitve ob tem najbrž
igrajo določeno vlogo, zaradi česar v naših okoliščinah ne moremo priča-
kovati povsem enakih rezultatov. Vendar pa je prikazani pristop neke vrste
smerokaz za upoštevanje geografskih (prostorskih) vplivov na demografske
procese. Z uporabo geografskih informacijskih sistemov in ustreznimi po-
datkovnimi bazami je možno ugotavljati vpliv geografskih dejavnikov na
demografske značilnosti prebivalcev ne le glede na velikost, gostoto in do-
stopnost, temveč je mogoče vključiti še druge dejavnike. Hugo in soavtorja
razmišljajo tudi o tem, da je zelo verjetno pričakovati vse pogostejše analize
na prostorskih enotah, ki jih bodo raziskovalci lahko določali glede na raz-
lična teoretična izhodišča in predpostavke. To se nam zdi dobra rešitev, saj
bi se s tem izognili problemu administrativno omejenih prostorskih enot
(npr. naselja), ki so lahko notranje zelo heterogene. Razlike med dejavni-
ki, ki oblikujejo demografske procese, so lahko znotraj take enote večje kot
med različnimi enotami.
Ob koncu tega pregleda še naše mnenje o vprašanjih, na katera Hugo
in soavtorja niso odgovorili. Že z zadnjo ugotovitvijo smo nakazali potrebo
po notranjem razločevanju mesta na podobmočja, zaradi razlik med dejav-
niki, ki vplivajo na demografske procese. V tem smislu torej mesta, pa naj
bodo določena na tak ali drugačen način, ne morejo biti podlaga za loče-
vanje območij z različnimi vplivi na demografske procese. Torej dilema, ali
prebivalstvo ločevati na mestno in nemestno na podlagi razdelitve naselij
na mesta in ostala naselja, odpade. Prav tako ni smiselno oblikovati vmesne
kategorije mešanega (mestno-podeželskega) prebivalstva ali celo več kate-
gorij takega prebivalstva, ki bi ga določali na podlagi razdelitve naselij na
različne tipe, od izrazito mestnih do izrazito podeželskih (vzdolž mestno-
-podeželskega kontinuuma). Vsaj v slovenskih razmerah si od takega pri-
stopa ne moremo obetati zadovoljivih rezultatov. Pri postavljanju upravnih
meja naselij so bili pri vključevanju obmestnih naselij v mesta uporabljeni
zelo različni pristopi, poleg tega so ponekod že ob opredeljevanju območij
naselij upoštevali staro teritorialno delitev in so meje med naselji z vidika
sedanjih razmer neustrezno postavljene. Zato teritorialna delitev na nase-
dostopnost pomemben vpliv na demografske procese. Zanimiva je tudi
utemeljitev takšne trditve, saj avtorji navajajo avstralski primer, ki kaže,
kako se s slabšanjem dostopnosti spreminjajo nekateri demografski kazal-
niki (Preglednica 4).
Razlike med različno dostopnimi območji so več kot očitne. Predvsem
s sorazmerno višjo rodnostjo in smrtnostjo izstopajo zelo odmaknjena ob-
močja (območja z zelo slabo dostopnostjo). Seveda pa ob tem velja upošte-
vati, da avstralskega primera najbrž ne moremo enostavno preslikati v slo-
venski oziroma evropski okvir. Razlike v gostoti poselitve ob tem najbrž
igrajo določeno vlogo, zaradi česar v naših okoliščinah ne moremo priča-
kovati povsem enakih rezultatov. Vendar pa je prikazani pristop neke vrste
smerokaz za upoštevanje geografskih (prostorskih) vplivov na demografske
procese. Z uporabo geografskih informacijskih sistemov in ustreznimi po-
datkovnimi bazami je možno ugotavljati vpliv geografskih dejavnikov na
demografske značilnosti prebivalcev ne le glede na velikost, gostoto in do-
stopnost, temveč je mogoče vključiti še druge dejavnike. Hugo in soavtorja
razmišljajo tudi o tem, da je zelo verjetno pričakovati vse pogostejše analize
na prostorskih enotah, ki jih bodo raziskovalci lahko določali glede na raz-
lična teoretična izhodišča in predpostavke. To se nam zdi dobra rešitev, saj
bi se s tem izognili problemu administrativno omejenih prostorskih enot
(npr. naselja), ki so lahko notranje zelo heterogene. Razlike med dejavni-
ki, ki oblikujejo demografske procese, so lahko znotraj take enote večje kot
med različnimi enotami.
Ob koncu tega pregleda še naše mnenje o vprašanjih, na katera Hugo
in soavtorja niso odgovorili. Že z zadnjo ugotovitvijo smo nakazali potrebo
po notranjem razločevanju mesta na podobmočja, zaradi razlik med dejav-
niki, ki vplivajo na demografske procese. V tem smislu torej mesta, pa naj
bodo določena na tak ali drugačen način, ne morejo biti podlaga za loče-
vanje območij z različnimi vplivi na demografske procese. Torej dilema, ali
prebivalstvo ločevati na mestno in nemestno na podlagi razdelitve naselij
na mesta in ostala naselja, odpade. Prav tako ni smiselno oblikovati vmesne
kategorije mešanega (mestno-podeželskega) prebivalstva ali celo več kate-
gorij takega prebivalstva, ki bi ga določali na podlagi razdelitve naselij na
različne tipe, od izrazito mestnih do izrazito podeželskih (vzdolž mestno-
-podeželskega kontinuuma). Vsaj v slovenskih razmerah si od takega pri-
stopa ne moremo obetati zadovoljivih rezultatov. Pri postavljanju upravnih
meja naselij so bili pri vključevanju obmestnih naselij v mesta uporabljeni
zelo različni pristopi, poleg tega so ponekod že ob opredeljevanju območij
naselij upoštevali staro teritorialno delitev in so meje med naselji z vidika
sedanjih razmer neustrezno postavljene. Zato teritorialna delitev na nase-
