Page 39 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 39
Mesta in »nemesta« v svetu in v Sloveniji 39
strnjeno obcestno poselitvijo« oziroma kar na »celotno območje, s katere-
ga neko mesto črpa delovno silo«.
Delitev upravno opredeljenih naselij na mestna in druga je ob ustrez-
nih kriterijih koristno in smiselno, vendar ne za vse namene. Lahko nam je
v pomoč pri preučevanju naselij in tipov poselitve, pri načrtovanju omrežij
in posegov v naselja ipd. O uporabnosti za raziskovanje demografskih zna-
čilnosti mestnega prebivalstva pa smo dvomili, zato smo se odločili preiz-
kusiti še alternativni pristop.
Ne glede na namen uporabe delitve naselij na mestna in druga se je tre-
ba zavedati pomanjkljivosti, ki jih vse take delitve imajo in v pregledu, ki
sledi, številne od teh tudi navajamo.
Statistična opredelitev mestnih območij iz leta 2003
Težave razmejevanja med tem, katere prebivalce razvrstiti med mestne
in katere med ostale, bomo nekoliko podrobneje ponazorili s slovenskim
primerom, ki se nam zdi za obravnavo slovenskega mestnega prebivalstva
najustreznejši. Na Statističnem uradu Republike Slovenije so zadnjo opre-
delitev mestnih naselij izdelali leta 2003. Iz dela, v katerem je objavljena
(Pavlin et al. 2003), lahko povzamemo, da so v petdesetih letih prejšnjega
stoletja z zakoni določali status mesta, z uvedbo komunalnega sistema pa
je prišlo do izenačitve naselij in so bile statusne razlike med njimi odprav-
ljene. Temeljne upravnopravne enote so postale zgolj občine, ki so na svo-
jem ozemlju imele določeno število naselij, od katerih so bila nekatera tudi
mesta, vendar brez posebnega statusa in iz tega izhajajočih pravic. Ker so se
v seznamih iz raznih predpisov kot mesta pojavljala ena naselja, spet druga
pa je bilo najti v seznamih različnih komisij, inštitutov in celo občin (prav
tam, 10), je nekaj reda na tem področju, vsaj za statistične potrebe, poskušal
vnesti tedanji slovenski Zavod za statistiko, ki je leta 1959 določil 48 mest
in 57 dodatnih naselij, ki so sestavljala statistično območje mesta, in upo-
raba tega seznama je bila obvezna za vsa statistična raziskovanja. Avtorji
zadnje slovenske opredelitve mest opisujejo tudi dokaj napredno razdelitev
naselij v tri kategorije, ki jo je na tedanjem zveznem Zavodu za statistiko iz-
delal Miloš Macura. Dvopolnosti se je izognil tako, da je opredelil vmesno
kategorijo mešanih naselij, ki je bila med mestnimi in vaškimi naselji. V ne-
kem smislu je tako že leta 1954 iskal rešitev v smeri, ki jo nakazuje zgoraj
omenjeni Hugo s soavtorjema. Macura je kriterij števila prebivalcev kombi-
niral s socialnoekonomskim kriterijem, in sicer z deležem kmečkega prebi-
valstva. Delitev je bila uporabljena pri popisih 1961 in 1971, mešana naselja
so bila ob izpolnjevanju drugega kriterija lahko že naselja s 300 in več pre-
bivalci, mestna pa so morala imeti najmanj 2.000 prebivalcev. Nekatere po-
pisne podatke se je v času socialistične Jugoslavije prikazovalo tudi po ur-
strnjeno obcestno poselitvijo« oziroma kar na »celotno območje, s katere-
ga neko mesto črpa delovno silo«.
Delitev upravno opredeljenih naselij na mestna in druga je ob ustrez-
nih kriterijih koristno in smiselno, vendar ne za vse namene. Lahko nam je
v pomoč pri preučevanju naselij in tipov poselitve, pri načrtovanju omrežij
in posegov v naselja ipd. O uporabnosti za raziskovanje demografskih zna-
čilnosti mestnega prebivalstva pa smo dvomili, zato smo se odločili preiz-
kusiti še alternativni pristop.
Ne glede na namen uporabe delitve naselij na mestna in druga se je tre-
ba zavedati pomanjkljivosti, ki jih vse take delitve imajo in v pregledu, ki
sledi, številne od teh tudi navajamo.
Statistična opredelitev mestnih območij iz leta 2003
Težave razmejevanja med tem, katere prebivalce razvrstiti med mestne
in katere med ostale, bomo nekoliko podrobneje ponazorili s slovenskim
primerom, ki se nam zdi za obravnavo slovenskega mestnega prebivalstva
najustreznejši. Na Statističnem uradu Republike Slovenije so zadnjo opre-
delitev mestnih naselij izdelali leta 2003. Iz dela, v katerem je objavljena
(Pavlin et al. 2003), lahko povzamemo, da so v petdesetih letih prejšnjega
stoletja z zakoni določali status mesta, z uvedbo komunalnega sistema pa
je prišlo do izenačitve naselij in so bile statusne razlike med njimi odprav-
ljene. Temeljne upravnopravne enote so postale zgolj občine, ki so na svo-
jem ozemlju imele določeno število naselij, od katerih so bila nekatera tudi
mesta, vendar brez posebnega statusa in iz tega izhajajočih pravic. Ker so se
v seznamih iz raznih predpisov kot mesta pojavljala ena naselja, spet druga
pa je bilo najti v seznamih različnih komisij, inštitutov in celo občin (prav
tam, 10), je nekaj reda na tem področju, vsaj za statistične potrebe, poskušal
vnesti tedanji slovenski Zavod za statistiko, ki je leta 1959 določil 48 mest
in 57 dodatnih naselij, ki so sestavljala statistično območje mesta, in upo-
raba tega seznama je bila obvezna za vsa statistična raziskovanja. Avtorji
zadnje slovenske opredelitve mest opisujejo tudi dokaj napredno razdelitev
naselij v tri kategorije, ki jo je na tedanjem zveznem Zavodu za statistiko iz-
delal Miloš Macura. Dvopolnosti se je izognil tako, da je opredelil vmesno
kategorijo mešanih naselij, ki je bila med mestnimi in vaškimi naselji. V ne-
kem smislu je tako že leta 1954 iskal rešitev v smeri, ki jo nakazuje zgoraj
omenjeni Hugo s soavtorjema. Macura je kriterij števila prebivalcev kombi-
niral s socialnoekonomskim kriterijem, in sicer z deležem kmečkega prebi-
valstva. Delitev je bila uporabljena pri popisih 1961 in 1971, mešana naselja
so bila ob izpolnjevanju drugega kriterija lahko že naselja s 300 in več pre-
bivalci, mestna pa so morala imeti najmanj 2.000 prebivalcev. Nekatere po-
pisne podatke se je v času socialistične Jugoslavije prikazovalo tudi po ur-
