Page 38 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 38
Mestno prebivalstvo Slovenije
lja ne daje ustrezne podlage za izdelavo primerne tipologije. To bi bilo treba
izdelati ne oziraje se na na uradno določene meje naselij povsod, kjer te ne
potekajo med dejansko različnimi naselbinskimi enotami. Če se vrnemo k
že obravnavanemu primeru Domžal, potem meja med Domžalami in Ro-
dico zanesljivo ni meja med dvema različnima tipoma poselitve, saj se isti
tip iz Domžal strnjeno nadaljuje v Rodici. Zato so Pavlin in soavtorji (Pav-
lin et al. 2003) Rodico (tudi Spodnje in Srednje Jarše) kot primestna nase-
lja prišteli k mestnemu območju Domžal. Toda, enako bi lahko naredili še
v primeru Zgornjih Jarš itn., saj gre prav tako za enak tip poselitve in tudi
večjih prekinitev v strnjenosti ni. Ob tem je popolnoma spregledano dej-
stvo, da ima osrednji del Domžal drug tip poselitve kot robna območja tega
mesta, in nekaj podobnega velja za večino slovenskih mest.
Naš odgovor na to, ali med ključne sestavine »mesta« oziroma nasel-
38 binske enote sodi vse, kar je znotraj nekih upravno določenih meja mesta,
je ne. Vsaj za slovenske razmere to nedvomno velja. To utemeljujemo s tem,
da je bilo v preteklosti upravno opredeljevanje meja naselij zelo neenotno
in enako velja za upravno priključevanje obmestnih naselij k mestom (po-
dobno ugotavlja tudi Vrišer (1995, 82)). Slednje je tudi glavni razlog, da so
Pavlin in sodelavci (Pavlin et al., 2003) oblikovali mestna območja, ki poleg
mestnih naselij vključujejo še samostojna naselja mestnega območja. Tudi
primeri »nenavadnih« upravnih omejitev (opredelitev) naselij, ki smo jih
navedli, govorijo v prid naši trditvi, da upravno omejena naselja v Sloveni-
ji niso ustrezne prostorske enote za opredeljevanje mestnosti prebivalstva
za potrebe demografskih analiz. Enako upravičeno je razmišljati o mejah
mesta, ki potekajo znotraj upravno določenega območja naselja, kot je up-
ravičeno postavljanje meja mestnega območja zunaj območja naselja, saj so
robni deli mesta zelo pogosto podobnejši sosednjim obmestnim naseljem
kot pa osrednjim delom mesta. To je logična posledica vključevanja mestu
najbližjih obmestnih naselij v upravne meje mesta.
Na vprašanje, ali je strnjeno pozidano območje, povezano z glavnim
mestnim središčem, tisto, ki mogoče sodi med ključne sestavine »mesta«,
je odgovor prav tako ne. Strnjeno pozidana območja so sicer že sama po
sebi nejasno opredeljen pojem, a v nobenem primeru ne moremo spregleda-
ti dejstva, da imamo lahko znotraj približno enako strnjene pozidave zelo
velike razlike v gostoti prebivalstva. Prav slednje pa na svoj način vpliva na
način življenja in posredno na prebivalstvene značilnosti območja. Pred-
vsem gre za ekonomske in socialne značilnosti, preko katerih se prenaša
vpliv tudi na starostno sestavo ter posledično na smrtnost in rodnost. Še
v večji meri vse to velja, če območje mesta raztegnemo na »pozidano ob-
močje okrog glavnega središča skupaj s središči, s katerimi je povezano s
lja ne daje ustrezne podlage za izdelavo primerne tipologije. To bi bilo treba
izdelati ne oziraje se na na uradno določene meje naselij povsod, kjer te ne
potekajo med dejansko različnimi naselbinskimi enotami. Če se vrnemo k
že obravnavanemu primeru Domžal, potem meja med Domžalami in Ro-
dico zanesljivo ni meja med dvema različnima tipoma poselitve, saj se isti
tip iz Domžal strnjeno nadaljuje v Rodici. Zato so Pavlin in soavtorji (Pav-
lin et al. 2003) Rodico (tudi Spodnje in Srednje Jarše) kot primestna nase-
lja prišteli k mestnemu območju Domžal. Toda, enako bi lahko naredili še
v primeru Zgornjih Jarš itn., saj gre prav tako za enak tip poselitve in tudi
večjih prekinitev v strnjenosti ni. Ob tem je popolnoma spregledano dej-
stvo, da ima osrednji del Domžal drug tip poselitve kot robna območja tega
mesta, in nekaj podobnega velja za večino slovenskih mest.
Naš odgovor na to, ali med ključne sestavine »mesta« oziroma nasel-
38 binske enote sodi vse, kar je znotraj nekih upravno določenih meja mesta,
je ne. Vsaj za slovenske razmere to nedvomno velja. To utemeljujemo s tem,
da je bilo v preteklosti upravno opredeljevanje meja naselij zelo neenotno
in enako velja za upravno priključevanje obmestnih naselij k mestom (po-
dobno ugotavlja tudi Vrišer (1995, 82)). Slednje je tudi glavni razlog, da so
Pavlin in sodelavci (Pavlin et al., 2003) oblikovali mestna območja, ki poleg
mestnih naselij vključujejo še samostojna naselja mestnega območja. Tudi
primeri »nenavadnih« upravnih omejitev (opredelitev) naselij, ki smo jih
navedli, govorijo v prid naši trditvi, da upravno omejena naselja v Sloveni-
ji niso ustrezne prostorske enote za opredeljevanje mestnosti prebivalstva
za potrebe demografskih analiz. Enako upravičeno je razmišljati o mejah
mesta, ki potekajo znotraj upravno določenega območja naselja, kot je up-
ravičeno postavljanje meja mestnega območja zunaj območja naselja, saj so
robni deli mesta zelo pogosto podobnejši sosednjim obmestnim naseljem
kot pa osrednjim delom mesta. To je logična posledica vključevanja mestu
najbližjih obmestnih naselij v upravne meje mesta.
Na vprašanje, ali je strnjeno pozidano območje, povezano z glavnim
mestnim središčem, tisto, ki mogoče sodi med ključne sestavine »mesta«,
je odgovor prav tako ne. Strnjeno pozidana območja so sicer že sama po
sebi nejasno opredeljen pojem, a v nobenem primeru ne moremo spregleda-
ti dejstva, da imamo lahko znotraj približno enako strnjene pozidave zelo
velike razlike v gostoti prebivalstva. Prav slednje pa na svoj način vpliva na
način življenja in posredno na prebivalstvene značilnosti območja. Pred-
vsem gre za ekonomske in socialne značilnosti, preko katerih se prenaša
vpliv tudi na starostno sestavo ter posledično na smrtnost in rodnost. Še
v večji meri vse to velja, če območje mesta raztegnemo na »pozidano ob-
močje okrog glavnega središča skupaj s središči, s katerimi je povezano s
