Page 47 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 47
Mesta in »nemesta« v svetu in v Sloveniji 47
da bi k temu mestnemu območju lahko priključili tudi naselja med Krko in
Malo Cikavo vzhodno od Novega mesta.
Podobno kot za Novo mesto velja tudi za Ptuj in tudi tu bi bilo mestno
območje mogoče zaokrožiti vsaj še z vključitvijo Spodnje in Zgornje Hajdine.
Pri Velenju je vprašanje, ali ne gre za somestje s Šoštanjem, saj obe na-
selji povezujejo objekti rudnika in termoelektrarne.
Avtorjem statistične opredelitve mestnih naselij je treba priznati, da so
svoje delo opravili, kolikor je mogoče, korektno. Seveda pa glede na izho-
diščne pogoje, kot so
• način poselitve,
• upravna delitev ozemlja na območja naselij,
• zgodovinski dejavniki,
• proces (sub)urbanizacije z oblikovanjem ruralno-urbanega konti-
nuuma
• in podobno,
niso mogli priti do bistveno boljšega rezultata. Naše kritične pripom-
be se tako ne nanašajo na njihovo delo, temveč smo želeli izpostaviti sla-
bosti navedene razdelitve naselij na mestna in druga za potrebe demograf-
skih analiz.
Naj k že zapisanemu dodamo še nekaj dejstev, ki govorijo o neprimer-
nosti naših naselij kot prostorskih enot za prebivalstvene analize. Primer lo-
čene skupinice hiš, ki bi bolj sodila v Limbuš kot v Laznico (Slika 5: omejen
z modro črto), kaže, kako nelogične so ponekod upravno določene meje na-
selij. Še nenavadnejši primer najdemo na že omenjenem obmestnem obmo-
čju Domžal. Gre za Groblje (nekdanji dvorec Ebensfeldt – Groble). Skupina
stavb okrog baročne cerkve svetega Mohorja in Fortunata je razdeljena kar
med tri naselja (Slika 6). Najbolj bode v oči, da nekaj stavb z dvema hišnima
številkama spada v naselje Mengeš, ostale stavbe iste ulice (Grobeljska ces-
ta) pa so oddaljene več kot kilometer in pol in z njimi grobeljske stavbe sploh
nimajo neposredne cestne povezave. Cerkev in stavbe na območju nekda-
njega dvorca, v katerih je Oddelek za zootehniko ljubljanske Biotehniške fa-
kultete, spadajo v naselje Rodica, stavbe ob Jelovškovi cesti od cerkve proti
severu pa v naselje Spodnje Jarše. Groblje so prostorsko nekoliko odmaknje-
ne tudi od strnjeno pozidanih območij bližnjih dveh naselij, ki jim pripa-
dajo. Zgodovinsko gledano gre nedvomno za osamljene uspele poskuse šir-
jenja pozidave na Mengeško polje, v bližino že obstoječih objektov (cerkev,
dvorec). Upravna delitev med 3 naselja je seveda tudi povezana s preteklimi
odločitvami, je pa danes povsem nepotreben anahronizem, žal ne edini, ki
da bi k temu mestnemu območju lahko priključili tudi naselja med Krko in
Malo Cikavo vzhodno od Novega mesta.
Podobno kot za Novo mesto velja tudi za Ptuj in tudi tu bi bilo mestno
območje mogoče zaokrožiti vsaj še z vključitvijo Spodnje in Zgornje Hajdine.
Pri Velenju je vprašanje, ali ne gre za somestje s Šoštanjem, saj obe na-
selji povezujejo objekti rudnika in termoelektrarne.
Avtorjem statistične opredelitve mestnih naselij je treba priznati, da so
svoje delo opravili, kolikor je mogoče, korektno. Seveda pa glede na izho-
diščne pogoje, kot so
• način poselitve,
• upravna delitev ozemlja na območja naselij,
• zgodovinski dejavniki,
• proces (sub)urbanizacije z oblikovanjem ruralno-urbanega konti-
nuuma
• in podobno,
niso mogli priti do bistveno boljšega rezultata. Naše kritične pripom-
be se tako ne nanašajo na njihovo delo, temveč smo želeli izpostaviti sla-
bosti navedene razdelitve naselij na mestna in druga za potrebe demograf-
skih analiz.
Naj k že zapisanemu dodamo še nekaj dejstev, ki govorijo o neprimer-
nosti naših naselij kot prostorskih enot za prebivalstvene analize. Primer lo-
čene skupinice hiš, ki bi bolj sodila v Limbuš kot v Laznico (Slika 5: omejen
z modro črto), kaže, kako nelogične so ponekod upravno določene meje na-
selij. Še nenavadnejši primer najdemo na že omenjenem obmestnem obmo-
čju Domžal. Gre za Groblje (nekdanji dvorec Ebensfeldt – Groble). Skupina
stavb okrog baročne cerkve svetega Mohorja in Fortunata je razdeljena kar
med tri naselja (Slika 6). Najbolj bode v oči, da nekaj stavb z dvema hišnima
številkama spada v naselje Mengeš, ostale stavbe iste ulice (Grobeljska ces-
ta) pa so oddaljene več kot kilometer in pol in z njimi grobeljske stavbe sploh
nimajo neposredne cestne povezave. Cerkev in stavbe na območju nekda-
njega dvorca, v katerih je Oddelek za zootehniko ljubljanske Biotehniške fa-
kultete, spadajo v naselje Rodica, stavbe ob Jelovškovi cesti od cerkve proti
severu pa v naselje Spodnje Jarše. Groblje so prostorsko nekoliko odmaknje-
ne tudi od strnjeno pozidanih območij bližnjih dveh naselij, ki jim pripa-
dajo. Zgodovinsko gledano gre nedvomno za osamljene uspele poskuse šir-
jenja pozidave na Mengeško polje, v bližino že obstoječih objektov (cerkev,
dvorec). Upravna delitev med 3 naselja je seveda tudi povezana s preteklimi
odločitvami, je pa danes povsem nepotreben anahronizem, žal ne edini, ki
